Neža Mrevlje

Torek,
5. 6. 2012,
16.44

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 5. 6. 2012, 16.44

8 let, 9 mesecev

Telo, politika, agens … v galeriji Škuc

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V Galeriji Škuc se s prvo večjo samostojno razstavo pri nas predstavlja srbska umetnica Tanja Ostojić.

Njeno delo zaznamujejo odločna kritična drža in feminizem ter telo kot pomembno polje diskurza.

Vizualna umetnica Tanja Ostojić se s svojim delom pri nas ne predstavlja prvič, saj je tu že večkrat sodelovala pri skupinskih projektih. Njeno delo je tudi del razstave Sedanjost in prisotnost v MSUM na Metelkovi, pred leti je bila kot feministična avtorica uvrščena v program metelkovskega festivala Rdeče Zore, prvič pa se je pri nas s performansom Osebni prostor, katerega video in serije fotografij si je mogoče ogledati tudi na pričujoči razstavi, predstavila na Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti v Mariboru leta 2000. Na pregledni razstavi je njeno ustvarjanje iz let 1995 in 2012 zastopano skozi fotografijo, videe, arhive in dela na papirju. Delo srbske avtorice je dober primer, kako zunanji konteksti opredeljujejo umetnikovo delo ter na drugi strani, kako slednje lahko senzibilno in večplastno razkriva samoumevnosti, absurdnosti, konstrukte in ideologije družbenih realnost, ki kličejo po kritičnem pretresanju.

Tanja Ostojić je umetnica, je ženska in je Srbkinja – je le nekaj intimnih, družbenih in političnih identitet, ki umetnico opredeljujejo tako osebno kot tudi v njenem delu. Te konstrukte avtorica nenehno preizprašuje, gledalca pa poziva h kritični refleksiji. Telo je kraj ideologij določenega prostora in časa ter njihovih kontekstov, ki nam jih na avtorski način prikazuje Ostojićeva. Ravno za to pa je telo tudi prostor družbene in politične akcije in ne le resignirani kraj za to, kar se mu pripisuje.

Vsi se žrtvujemo za umetnost V Evropi je srbska umetnica postala znana predvsem leta 2005 s projektom EU Panties, kjer je z referenco na znameniti Izvor sveta Gustava Courbeta s plakatom, na katerem se je pojavila v modrih hlačkah z venčkom zlatih zvezdic, izvedla jasno kritiko realnosti Evropske unije in tako ironizirano izjavila, da so tuje ženske tu dobrodošle le, če slečejo perilo. Plakat je v Avstriji dvignil veliko prahu in zato so ga iz javnosti kmalu umaknili.

Razmišljanja o poziciji spolov, prvorazrednih in drugorazrednih državljanih Evrope in sveta ter družbenopolitičnih kontekstih, ki zaznamujejo tako profesionalna kot zasebna življenja, je umetnica razprla tudi v več let trajajočem projektu Iščem moža s potnim listom EU (2000–2005), v katerem je se je predstavila gola in z obrito glavo. Podoba zapornice, oropane vsega, ki želi s telesa izbrisati svojo sedanjo identiteto, s poroko, pridobljenimi papirji EU pa tako nalepiti "pravo".

Nekaj časa si je dopisovala z možnimi kandidati, dokler ni našla umetnika iz Kölna. Trenutek, ko sta se spoznala in leta 2005 ločila, pa je potekal v obliki performansa.

Na razstavi predstavljena je zanimiva tudi serija Strategije uspeha/Kuratorska serija (2001–2003), v kateri je soočila vlogo umetnika in kustosa, s tem pa odprla vprašanje hierarhije, ki jo predvideva in vedno znova vzpostavlja umetnostni sistem in druga kulturna okolja. V performansih, ki so bili predstavljeni v videu in fotografiji, pa je odprla več vprašanj kot samo prej omenjenega. Tudi s tem projektom avtorica spodbuja k razmisleku o pozicijah spolov in razmerij moči, ki jih v te relacije vpisujejo družbeni konteksti.

V performansu na Beneškem bienalu leta 2001 z naslovom Tvoj angel bom, pri katerem se je v konceptu oprla tudi na reference iz sveta umetnosti, je sledila takrat pomembnemu umetniškemu direktorju bienala Haraldu Szeemannu. Spremljala ga je v njegovi pisarni, na tiskovnih konferencah in odprtjih. Kot piše v svojem dnevniku, v katerem je popisala vse dni projekta, se večinoma ljudje niti niso zavedali, da gre za umetniško delo. Po večini je bilo to za pričevalce nevidno, umetnico pa so sprejemali kot Szeemannovo spremljevalko. Sama se je tako tudi vedla, to pa nato reflektirala v pisani besedi in videu, kjer je v enem od prizorov kustosu, na otvoritvi bienala – med žensko stereotipno skrbjo za urejeni videz moškega –pripomnila: "Ste utrujeni? Vsi se moramo malo žrtvovati za umetnost."

Med dela, ki problematizirajo družbene odnose, opredeljene z razmerji moči, sodi tudi performans, v katerem je na večerjo v rimski Palazzo delle Esposizioni povabila italijanskega kustosa Bartolomeja Pietromarchija in umetniškega kritika Ludvica Pratesija. Ta se je končala s skupnim kopanjem v kadi. Projekt Počitnice s kustosom, na katere je odšla z albanskim umetnostim strokovnjakom Edijem Muko, pa na razstavi predstavlja skozi serijo paparacijskih fotografij. Pregledna razstava Tanje Ostojić je na ogled do 15. julija, jutri ob 18. uri in v petek 6. julija pa se lahko udeležite vodenega ogleda s kustosom razstave Tevžem Logarjem.