Svinjsko dobre Svinje

Na samotni, od Boga pozabljeni kmetiji se utrujena od napornega dela v svinjaku mlada gospodarica zvečer vrne v domačo hišo in se zlekne v naslanjač. Spije požirek težko prislužene pijače ter pove zgodbo o svojem otroštvu in svinji, ki ji je rešila življenje. Ko na prizorišče pripleše Mala Ibru, živahna, spočita, otroško razigrana, zaslutimo, da bo šlo nekaj hudo narobe.

Ibru in Mala Ibru bi lahko živeli v vestrnu, daleč stran od civilizacije, a kljub temu gledalec ve, da mora biti druga še kako blizu. Dovolj blizu za vse želje in hobije ihtave Male Ibru in seveda tudi za vse njene učitelje, ki bi v njej lahko odkrili talent. Pa ga ne, zato jih hvale željna mala Ibru v jezi malo premlati z veslom, delo pa, kajpak, dokonča starejša sestra.

Ta nosi v sebi veliko bremen. Družinska prašičja farma s tisočimi svinjami, ki se množijo in kotijo in katerih krma je izračunana do zadnjega grama, ima en sam par rok, ki skrbijo zanjo. A zdi se, da Ibru delo ni odveč. Z njim se potrjuje, saj je "izbrana", obenem pa čuti dolžnost, da svinjskemu rodu poplača za vse, kar je zanjo v otroštvu storila njegova pripadnica.

No, saj ima tudi Mala Ibru svojo skrb, poleg izmišljevanja novih talentov in ubijanja svojih nič hudega slutečih učiteljev. Manično obsedena s čistočo in redom ("Ne na tla!"), svojo sestro in Flafijem, že zdavnaj poginulim papagajem, za katerega skrbi vsaj tako srčno kot Ibru za svinje.

Svinje so delo hrvaškega dramatika Tomislava Zajca, ki ga je napisal na željo dveh igralk, naj zanju napiše kaj zares glamuroznega. Dobili sta, česar nista želeli. Svinje so nekakšna kriminalna groteska, v katero si postavljen kot sodna porota. Ne toliko zato, da bi sodil, kot zato, da bi Ibru in Malo Ibru razumel – njuno življenje, logiko mlajše in starejše sestre ter njun odnos. Kar bi po vseh pravilih moralo biti sprevrženo, ostudno in zločinsko, se nam zdi prav. Sestri storita vse, da bi ubranili svoje dostojanstvo, spodobnosti in premnoge talente (mlajša), ter vse, da bi ubranili mlajšo sestro, kmetijo in red, ki vlada na njej (starejša).

Predstava v gledališču Glej je nastala v koprodukciji Gleja in Mesta žensk, in sicer v okviru cikla Prvenci, s katerim svojo priložnost dobijo še neuveljavljeni režiserji. Svinje so režijsko delo mlade Renate Vidič, ki je okoli sebe zbrala izvrstno zasedbo igralk in preostalih, ki so soustvarili predstavo. V vlogah Ibru in Male Ibru izvrsten tandem tvorita Barbara Krajnc in Jelena Rusjan, obe z močno, drzno, duhovito in svojstveno odrsko prezenco. Asketska scenografija, ki jo uokvirjata dva najpomembnejša rekvizita – veslo in puška, morilski orožji obeh sester –, je delo Bineta Skrta, čigar delo dopolnjuje učinkovita in presenetljiva postavitev luči Gregorja Mohoriča.

Presenetljiva, svinjsko všečna predstava, ki zdrzne in nasmeji.