Svetovni dan gledališča: Igre slikajo silhuete človeštva

Ambasador kanadske kulture Robert Lepage je v mednarodni poslanici zapisal: "Ko umetnik želi predstaviti svet v vsej mnogostranosti, je dolžan ponuditi nove oblike in zamisli, gledalcu pa zaupati, da bo sam s svojo bistroumnostjo izluščil silhueto človeštva v večni igri svetlobe in sence."

S prevelikim igranjem z ognjem res prevzemamo tveganje, da se bomo opekli, vendar obenem dobivamo možnost, da bomo očarani in razsvetljeni, je zapisal Lepage, uveljavljen gledališki in filmski režiser, scenograf, dramatik in igrale

Gledališče odvisno od odkrivanja samega sebe

Preživetje gledališke umetnosti je, tako Lepage, odvisno od njene sposobnosti odkrivanja same sebe v procesu sprejemanja novih sredstev in novih govoric. "Kako bi sicer gledališče moglo izpričevati zahtevne probleme svoje dobe in se zavzemati za razumevanje med narodi, če samo ne bi izkazovalo svoje odprtosti," se je med drugim vprašal.

Slovensko poslanico je prispevala dramska igralka Jožica Avbelj. "Igralci verjamemo, da lahko z igro povemo stvari, ki se jih ne da povedati, da lahko strašne stvari povemo naglas in povrh naredimo pavzo. Na odru doživljamo stvari, ki se v življenju skorajda ne zgodijo. Pretiravamo; včasih pa je vendarle treba priznati, da so te izmišljotine popolnoma verjetne," je zapisala.

Občinstvo kot organizem

Avbljeva gledališče opiše kot nekaj čarobnega: "Zavesa se dvigne in pojavi se prostor, v katerem se dogajajo stvari, ki jih poznamo, stvari, o katerih se samo šepeta, stvari, o katerih človek razmišlja, pa jih ne zna tako dobro povedati." Po njenih besedah igralci občinstvo občutijo kot organizem.

"Od občinstva dobivamo energijo, ki je vsakič drugačna. Čakamo ga, zanj igramo, potem nas pa občinstvo vsak večer na malo drugačen način pelje skozi predstavo. In na koncu smo zadovoljni, utrujeni in polni in prazni obenem, na neki smešen način. Brez občinstva ne moremo," je pojasnila ter dodala: "Včasih nočejo z nami in imamo občutek, da jih ni mogoče premakniti, včasih pa hočejo in igralec dobi občutek, kot da lahko leti."

Na dan odprtja festivala Teater narodov v Parizu

Mednarodni gledališki inštitut (ITI) je zamisel o svetovnem dnevu gledališča predstavil na svojem kongresu leta 1961 na Dunaju in ga umestil v 27. marec, datum tradicionalnega vsakoletnega odprtja festivala Teater narodov v Parizu. Poslej po svetu na ta dan prirejajo različne gledališke dogodke in razširjajo mednarodno poslanico.

Prvo poslanico je leta 1962 sestavil Francoz Jean Cocteau, pozneje pa so bili njeni avtorji Arthur Miller, Laurence Olivier, Jean-Louis Barrault, Helene Weigel, Peter Brook, Dmitrij Šostakovič, Pablo Neruda, Maurice Bejart, Ellen Stewart, Wole Soyinka, Edward Albee, Vaclav Havel in drugi.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) ob svetovnem dnevu gledališču vsako leto razglasi dobitnike stanovskih priznanj.