Super Mario in mali heroji duhovitega

Začelo se je s Pogledi Slovenije, z novim Marijem pa smo dobili prispevke z naslovom Moja Slovenija. Lokalno, ki ga je poudarjala recimo oddaja Na zdravje, se torej malce umika, prihaja državno, republiško, pompozno, veliko … Vsa Slovenija pogleduje, vsa Slovenija je moja …

Če bi bili še bolj cinični, bi našli še nekaj naslovov, ki bi lahko poudarili nacionalkino histerijo po vseslovenskem, recimo Slovenija teče (za rekreativce), Slovenija malica (za tiste, ki imajo radi recepte), Lahko noč, Slovenija (za zadnja kratka poročila), Resna Slovenija (za ljubitelje naše klasične glasbe), Vaša Slovenija (za predstavnike manjšin) in jasno Žalostna Slovenija (za tiste, ki so izgubili vero v veselo Slovenijo). Ker je Marijeva Slovenija seveda vesela Slovenija. Niste opazili – malce se igrajo, malce (spet) duhovičijo, čeprav številni, s katerimi sem v zadnjem času govoril, več ne razumejo dobro TV-humorja, malce so splošno vzgojni in nekaj malega je nagrad, čeprav pri nagradnih igrah, ki so jih uvedli, nihče prav zares ni nagrajen. Bolj od kombinacije veselega, duhovitega, igrivega in skoraj nagradnega bi se nam prilegel kakšen pravi kviz (Hrvati jih niso nikoli ukinili), ki bi z nagradami posegel malce višje od neobdavčenih 42 evrov. Zgodbe bi bile potem bolj osebne in manj povezane z nekakšno imaginarno, v Triglav in Piranski zaliv umaknjeno Slovenijo.