Stane Jerko: Kako sem odkril Melanio Trump

Modni fotograf Stane Jerko velja za starosto slovenske fotografije, za živo legendo, ki je v življenju v svoj objektiv ujela številne, tudi po svetu znane manekenke in fotomodele. Stane Jerko je fotograf s stilom, človek, ki spoštuje svoje delo, ljudi, ki jih ujame v objektiv, in človek, ki je desetletja v Sloveniji postavljal smernice modne fotografije. Fotoaparat prime v roke še danes, še danes ima svoje naročnike in pri 77 letih ima še vedno tako mirno roko, da naredi takšno fotografijo, kot si želi.

Kako ste sploh prišli do modne fotografije? Fotografirati sem začel v gimnaziji. Najprej sem fotografiral sošolke. V modno fotografijo so me torej pripeljala dekleta. Slike, ki sem jih naredil, so bile lepe, dekleta so bila zadovoljna, na fakulteti je bilo podobno. Takrat sem fotografiral tudi takšne, ki so bile manekenke, pa sem naredil fotografije nekih klobukov. Bile so dobre, nesel sem jih na uredništvo takratne revije Maneken in bile so jim všeč.

Pa ste študirali kaj v povezavi s fotografijo? Ne, študiral sem elektro smer. Konec koncev pa me je to bolj zanimalo (smeh). S fotografijo sem začel povsem amatersko, na začetku sem bil na tečaju, to pa je tudi vse.

Ste imeli kakšnega vzornika? Ne, vzornikov takrat ni bilo. Sem pa spremljal modne revije in poskušal posnemati druge. Ena od prvih, ki sem jo fotografiral, je bila dolgoletna urednica Lady, Bernarda Jeklin, fotografiral sem tudi Majdo Sepe in Jano Čede.

Pa so vam ženske kar zaupale? Da, seveda! Večina je videla kakšne moje fotografije, nisem bil neuradni fotograf, uradno sem sodeloval pri reviji Maneken in je bilo zato lažje.

Ste kdaj kakšno ustavili kar na cesti in ji ponudili fotografiranje? Seveda, bilo jih je veliko! Veliko. Ne morem reči, koliko, ampak precej. Imel sem potrdilo, da delam za razne revije, in če je bila katera nejeverna, sem to pokazal. Težko je kar nekoga ustaviti in reči: "U, vi ste pa luštni, jaz bi vas pa fotografiral." Tako ne gre. Moraš jim povedati, zakaj si se odločil zanje, zakaj si se ustavil ob njih. Niso pa takrat ženske nič težje verjele, nekatere so bile sicer nezaupljive, posebej tiste, ki niso bile iz mesta, a večinoma so privolile.

Kolikokrat so vam rekle ne? Ne prav velikokrat. To se mi ni velikokrat dogajalo.

Kako gre to delo skupaj z zasebnim življenjem? Človek mora biti trden, moraš vedeti, kaj je profesionalni odnos in kaj je zasebno življenje. To sta dve ločeni veji. Če mi ne bi žena, takrat punca, zaupala, bi bilo težko. Doma nisem imel nikoli težav zaradi tega.

Ste v svet mode spravili veliko ljudi, ki jim je pozneje uspelo? Seveda sem. Naštejem lahko kar nekaj tistih, ki jim je pozneje zelo uspelo in sem jih odkril. Recimo Bernarda Lorenz Jaklin, Mija Grandovec, Saša Zajc, mis Slovenije in mis Evrope leta 1968, Nataša Košir, mis universe leta 1969, Manca Košir, Nataša Polič, Nina Gazibara, mis Slovenije leta 1972, Anka Senčar, Metka Centrih, Martina Kajfež in ne nazadnje tudi Melanija Knavs, danes Trump.

Lepa četica, ni kaj. Kako ste odkrili Melanijo? Melanijo sem odkril leta 1987, bila je januarska modna revija in sem šel predčasno domov. In ko sem stopal iz Festivalne dvorane, je na stopnicah nekoga čakala, verjetno svojo prijateljico. Videl sem, da je visoka, vitka, ogovoril sem jo in ji povedal, kdo sem, tako sva se dogovorila za poskusno fotografiranje.

Ste pozneje še veliko sodelovali z njo? Ne ravno veliko, smo pa. Bila je na nekaj revijah, tekmovala je za obraz revije Jana, tam je bila druga, pozneje pa si je pomagala sama in odšla delat v tujini, v Milano in Pariz. Naprej njene poti ne poznam, a uspelo ji je, to je pomembno!

Kaj pa ste najprej opazili na njej? Pojavo. Čeprav je stala zunaj in se je naslanjala na stopnice, je bila njena silhueta elegantna. Takoj sem videl, da ima predispozicije za manekenko.

Pa je že takrat znala narediti ta svoj znameniti mačji pogled? Da, to ima prirojeno. Tega ne moreš spreminjati, takšna je. Ona je bila posebna že takrat, v sebi je imela to, kar vidite.

Ste si kdaj mislili, da bo tako uspešna? Ne, niti v sanjah. Veste, bila je zelo zadržana, od začetka je bila zelo mirna, v Ljubljano je prišla študirat, študij je bil na prvem mestu, tako da je bil to na začetku hobi. Pozneje se je malce spremenila, saj se človek mora, če želi uspeti.

Ste skozi leta z njo ohranili kakšen stik? Ne, to pa ne. Z njo na žalost nimam stika, nikoli si nisva pisala, sem jo pa spremljal. Res je lepo od nje, to sem videl, da je v nekem intervjuju povedala, da sem jo jaz odkril. To se mi je zdelo lepo. Rekli so mi tudi, da je čudno, da me ni povabila na poroko, a se mi ne zdi tako. Zakaj pa bi me morala?