Četrtek, 4. 9. 2008, 14.00
9 let, 2 meseca
Spomin na Miška Kranjca obujen z razstavo v NUK

Kranjec je zapustil enega najbolj obsežnih opusov v slovenski literaturi, širši javnosti je tako na ogled njegova zapuščina, ki jo za bodoče rodove hranijo v osrednji slovenski zbirki knjig.
Ta slovenski prostor je po akademikovih besedah "s svojo umetnostjo integriral v narodno celoto, tudi zato, ker je leta 1930 odklonil narodno, tedaj dezintegrativno jezikovno ideologijo in prakso". S stališča združevanja slovenskega narodnega prostora je zato v besedni umetnosti storil enako pomembno dejanje, kot so ga Prežihov Voranc, France Bevk, Ciril Kosmač in Srečko Kosovel, je poudaril Zadravec.
Razstava seveda nudi širši vpogled v Kranjčevo delo. Tako so predstavljene tudi njegove revialne objave in prvi začetki, ki so bili še v prekmurskem narečju. Predstavljen je tudi na drugih področjih: bil je namreč prvi direktor ljubljanskega Dnevnika, urejal je zbirko Prešernove družbe, bil je urednik Obzornika. Na ogled je tudi izbor iz njegove rokopisne zapuščine, to so nekateri romani, različna pisma prijateljem in založbam, risbe. Fotografije pisateljevega sina Miška Kranjca ml., ki bogatijo razstavo, pa velikega prekmurskega pripovednika približajo v intimni luči.
Kako zelo popularen je bil Miško Kranjec, priča podatek, da sta romana Pisarna in Pod zvezdo v letih 1950 in 1951 izšla v nakladi 80.000 izvodov, kar je Rupertovem mnenju verjetno eden od rekordov v slovenskem založništvu.