Prvič izšla obsežna slovenska zgodovina v nemščini

Avtorji knjige "Slowenische Geschichte - Gesellschaft, Politik, Kultur" so ljubljanski zgodovinarji Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec, ki so tesno sodelovali z zgodovinsko komisijo za deželo Štajersko. Knjigo so v sredo predstavili v Gradcu.

Zgodovinski dogodek za slovensko zgodovinopisje

Zgodovina slovenskega poselitvenega območja je pomembna ne le za današnjo Slovenijo, temveč tudi za celotni razvoj območja Alpe-Jadran: "Ustrezne zaokrožene predstavitve v tujem jeziku" doslej ni bilo, je na predstavitvi poudaril soavtor Peter Štih, profesor za srednjeveško zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Njegov kolega Peter Vodopivec, profesor za zgodovino 18. in 19. stoletja na ljubljanski univerzi, je celo dejal, da je to "zgodovinski dogodek za slovensko zgodovinopisje".

Zgodovina slovenskega poselitvenega območja je zgodovina prostora, ki se je raztezalo na različnih historičnih tvorbah: na približno tretjini nekdanje vojvodine Štajerske, Gorice in Trsta, vojvodine Koroške, delu Istre in na madžarskih prekmurskih županijah Železno in Zala, je Gerhard Pferschy, bivši direktor Štajerskega deželnega arhiva, pojasnil poglavitne predmete raziskave treh zgodovinarjev.

Več kot polovica knjige posvečena minulima stoletjema Knjiga na okoli 600 straneh osvetljuje politični, kulturni, družbeni in gospodarski razvoj slovenskega poselitvenega območja od pradavnine do danes. Več kot polovica neilustrirane knjige je posvečena minulima stoletjema.

Avtorji so knjigo pripravljali okoli 15 let: leta 1995 je v slovenščini izšla prva knjiga, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Štih je knjigo, ki se je v Sloveniji odlično prodajala, napisal skupaj z Vaskom Simonitijem, sedanjim ministrom za kulturo. "Nadaljevanje" je izšlo leta 2006, ko je Peter Vodopivec v knjigi predstavil slovensko zgodovino od konca 18. do 20. stoletja. Štajerski zgodovinar Pferschy je potem dal pobudo za nanovo pripravljen povzetek obeh del v nemškem prevodu. Knjigo bodo 26. februarja predstavili tudi v rezidenci veleposlanika Avstrije v Ljubljani.