Ponedeljek,
4. 10. 2010,
16.12

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 4. 10. 2010, 16.12

8 let, 8 mesecev

Propadajoči Plečnikov štadion še buri duhove

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Novozgrajeni štadion Stožice je zadihal s polnimi pljuči, a tudi spomnil na stare ljubljanske urbanistične tegobe, med katerimi ostaja odprto vprašanje Plečnikovega štadiona.

Zgodba Plečnikovega štadiona

Bežigrajski štadion, ki so ga leta 1924 dali izdelati Jožetu Plečniku, je svojo zgodovino pričel kot športno-prireditveni objekt za telovadbo in katoliške shode. V svojih 90 letih delovanja je služil tako za športne kot glasbene in druge kulturne prireditve, pred tremi leti pa ga je kupil Joc Pečečnik, predsednik NK Interblock. Z družbo Bežigrajski športni park, v kateri sta tudi Olimpijski komite Slovenije in Mestna občina Ljubljana, je pripravil idejni projekt, ki ni bil sprejet, nato so izvedli arhitekturni natečaj, na katerem so izbrali arhitekturni biro GMP iz Nemčije. Lani so štadion razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Pričetek obnove se zdi še daleč, medtem pa štadion kaže klavrno podobo zapuščenega in propadajočega objekta.

Prelovšek: uničevanje kulturne dediščine

Dr. Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar in dvakratni prejemnik Plečnikove medalje, meni, da se je zgodba s štadionom začela pred tremi leti s Pečečnikovim nakupom in obljubo, da bo štadion v enem letu dokončan. Na začetku je Pečečnik prišel k njemu in ga vprašal za nasvet glede obnove. Na izdelan predlog je Prelovšek podal negativno mnenje, saj »vsak poseg, ki ni obnova spomeniško varovane dediščine, pomeni njegovo uničenje«. Nato so razpisali natečaj, na katerem bi štadion poglobili in dvignili, s tem pa bi po Prelovškovem mnenju pravzaprav izginil. Zaradi kritik, ki jih je napisal kot vodja Direktorata za kulturno dediščino, ga je Joc Pečečnik tudi tožil.

Pečečnik: simbioza med starim in novim

Joc Pečečnik na očitke odgovarja, da se projekt odvija v skladu z natančno določenimi smernicami, ki jih narekuje Zakon o varovanju kulturne dediščine in v sodelovanju s strokovnjaki iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenija (ZVKDS). Glede spomenika Pečečnik zagotavlja, da ga ne bodo uničili, ampak mu bodo dodali vrednost in ga približali ljudem. "Po vseh svetovnih prestolnicah lahko najdete simbiozo med starim in novim, zato mislim, da imamo najboljšo možno ekipo, ki bo to uspešno uredila. GMP je podobno naredil s štadionom v Berlinu. Zavedajo se pomena Plečnikove dediščine in dejstva, da investitor želi, da se Plečnikovo delo ohrani do zadnje potankosti. Z miselnostjo, da bo Plečnikovo delo za Bežigradom "okradeno" ali razvrednoteno, se nikakor ne strinjam. Lahko zagotovim, da bo ravno obratno. Bežigrajski športni park bo postal javni prostor, ki bo namenjen vsem generacijam," pravi Pečečnik.

Namerno uničevanje štadiona? Plečnikov štadion v tem času intenzivno propada, kar je po mnenju Prelovška le pretveza, s katerjo Pečečnik uničuje objekt in si s tem zagotavlja pravico do rušenja. Očita mu celo, da sam prispeva k uničevanju – odstraniti naj bi dal travo in podreti del zidu, izginili so tudi povsem novi žlebovi na glorietah: "Z vsem tem Pečečnik želi pokazati, v kako slabem stanju je štadion, da bo potem lahko uresničil svoj načrt. Takrat sem ga prijavil inšpekciji, ki je ugotovila, da mora škodo popraviti, a se to ni zgodilo." Prijavo na inšpektoratu je potrdil tudi Mihael Čepeljnik z Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, ki je marca letos izdal odločbo, ki Pečečniku nalaga popravilo škode. Po preteku roka za izvedbo naloženih ukrepov so ugotovili, "da je zavezanec del ukrepov izvedel, del pa še ne. Če Pečečnik obveznosti ne bo izpolnil, jo bo v postopku izvršitve na stroške lastnika opravil ZVKDS". Pečečnik očitke zavrača in za odstranitev ograje, trave in sedežev dolži Zavod Tivoli, ki naj bi jih porabil za dograditev ostalih objektov po Ljubljani, žlebove pa naj bi odstranile oz. ukradle neznane osebe, kar so tudi prijavili policiji. Zagotavlja, da so s sodelavci za zaščito storili vse, kar so mogli, a dogodkov žal niso mogli preprečiti. "Zid je v analitične namene podrl Restavratorski center RS, ki je na izsekanem delu opravljal analize, ki jih potrebujejo za izdelavo restavratorskega načrta pri obnovi," dodaja Pečečnik.

Kdaj torej pričetek gradnje?

Alenka Pavlin, vodja oddelka za urejanje prostora pri MOL, je sporočila, da obnovo in dograditev Plečnikovega stadiona ureja letos sprejeti Občinski podrobni prostorski načrt. Tudi Pečečnik trenutno ne vidi težav pri nadaljevanju projekta in da je pri vsem skupaj treba upoštevati, da gre za velik projekt, kar zahteva tudi veliko dela, koordinacije, kompromisov in časa: "Glede na to, da smo prvotni projekt zaradi preklica soglasja morali praktično vreči v koš in začeti znova, je prišlo do skoraj triletne zamude. Ne želim napovedovati datuma začetka gradnje, saj sem to nepravilno napovedal že večkrat, lahko pa rečem, da računam, da bodo stroji zabrneli okoli 1. maja 2011." Nedokončanih urbanističnih projektov v Ljubljani očitno res ne manjka – poleg štadiona sta dva od večjih gotovo tudi Kolizej in Cukrarna.