Petek,
14. 11. 2008,
14.42

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 14. 11. 2008, 14.42

9 let, 2 meseca

Pred svetovnim dnevom filozofije: Kakšno težo ima veda?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Unesco je leta 2002 razglasil 20. november za svetovni dan filozofije. Pobudi k obeleževanju se je Slovenija letos pridružila drugič.

Na pomen vede bo v prihodnjih dveh tednih opozarjalo kar nekaj prireditev. Uvodna je bila danes v Cankarjevem domu, kjer so na temo Med pravico in izključenostjo spregovorili nekateri domači filozofi.

Filozofija med prioritetami Unesca

Filozofija sodi med najpomembnejše prioritete Unesca pri razvijanju dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. Unesco se zaveda, da brez nje svojih velikih nalog ne more opraviti, je v Cankarjevem domu uvodoma dejal predsednik strokovnega odbora za družboslovne znanosti in humanistiko pri Slovenski nacionalni komisiji za Unesco, Darko Štrajn s Pedagoškega inštituta.

Po njegovih besedah je naloga, da opozarja na pomen filozofije, opredeljena že v temeljnem aktu Unesca, kjer piše, da je mir treba zgraditi najprej v glavah ljudi.

Svetovni dan filozofije sovpada s 60-letnico deklaracije o človekovih pravicah

Tema Med pravico in izključenostjo, ki jo je Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju z omenjeno komisijo in drugimi partnerji izbralo za obeležitev svetovnega dneva filozofije, sovpada s 60-letnico sprejetja deklaracije o človekovih pravicah. In filozofija je po Štrajnovih besedah v vsej svoji zgodovini dajala odgovore na številna težka vprašanja, ki se povezujejo s to tematiko.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskovanjem filozofije, so si za izhodišče svojih misli, ki so jih predstavili pretežno študentskemu poslušalstvu, vzeli prav omenjeno temo.

Kot je dejal Rado Riha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, politična filozofija razume ta naslov na dva načina: kot dva nasprotna in nasprotujoča si pola ali kot dva med seboj povezana fenomena. A po njegovem mnenju pravice zares živijo šele takrat, ko se zanje postavijo in si jih izborijo tisti, ki niso všteti v družbo, ter na ta način spremenijo družbo, ki je bila pred tem družba izključevanja.

Pomen družbene izključenosti mislecev

Boris Vezjak z mariborske univerze pa je pojem izključenosti vezal na filozofe. Po njegovem mnenju bi se morali vprašati, kako je z izključenostjo mislecev iz javnih zadev, ali imajo njihove besede sploh kakšno težo.

O pravicah in izključenosti so razmišljali še Dean Komel z ljubljanske Filozofske fakultete, Rok Svetlič s Fakultete za humanistične študije Koper in Bojan Žalec s Teološke fakultete. Uvodni nagovor sta imeli generalna sekretarka Slovenske nacionalni komisiji za Unesco Marjutka Hafner in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.

In še zanimivost: ob svetovnem dnevu - osrednje praznovanje bo 20. in 21. novembra v italijanskem Palermu - so izreke nekaterih modrecev, na primer "Meje mojega jezika so meje mojega sveta" Ludwiga Wittgensteina, natisnili na majice. Imenujejo se "majice, ki mislijo".