Obudili spomin na sežig protestantskih knjig

Ljubljanski podžupan Jani Möderndorfer je ob tem izrazil upanje, da se požigi ne bodo več dogajali, saj sta slovenska beseda in knjiga tisti, ki dajeta identiteto slovenskemu narodu. "Tisti, ki se postavi zoper besedo, ki besedo, še posebej če je slovenska, domača, materina, sežiga, ravna zoper ne le posvetno, ampak tudi božjo postavo, je grešnik. Tisti pa, pa naj gre za posameznika, institucijo, politično stranko, ki hoče tega človeka rehabilitirati, postaviti na tron slovenstva, je grešnik par excellence," je dejal predsednik društva Viktor Žakelj.

Dva predloga predsednika društva:

Ob tej priložnosti je predlagal dvoje: da se najstarejša slovenska univerza - ljubljanska - poimenuje po Primožu Trubarju, trg za evangeličansko cerkvijo, kjer se bo v neposredni bližini gradil nov kulturni center, pa v Trg slovenske reformacije. Na tem trgu pa bi po Žakljevem predlogu postavili spomenik slovenski reformaciji.

"To bo ne le spomenik Trubarju, Dalmatinu, Krelju in mnogim drugim, ampak predvsem slovenski knjigi, še več - slovenski kulturi, kajti kulturi gre izključno zasluga, da smo lahko ob koncu tisočletja Slovenci iz naroda postali nacija," je dejal Žakelj.

Prireditev popestril ansambel s srednjeveško glasbo

Prireditev je pred okoli sto navzočimi popestril ansambel s srednjeveško glasbo Alta Capella Carniola, mojster Janez iz okolice Bleda pa je s svojim pomočnikom z rekonstruirano Gutenbergovo ročno tiskarno na ročno izdelan papir odtiskoval "pomnike" na sežig protestantskih knjig in jih delil mimoidočim.

Pred Mestno hišo so 23. decembra 1600 sežgali 11 vozov, 9. januarja 1601 pa še tri vozove reformacijskih knjig, vse skupaj približno 2000 knjig. Prva prireditev, s katero so se spomnili na ta dogodek, je bila leta 2000. Takrat so odkrili tudi spominsko ploščo, ki leži sredi Mestnega trga.