Ob 150-letnici škofije v Mariboru poklon Slomšku

Razstava, ki jo bodo odprli drevi ob 18. uri v galeriji Ars Sacra, bo preko reprodukcij arhivskih virov prikazala selitev in vzpostavitev škofijskega sedeža v Mariboru. Avtorji razstave Igor Filipič, Ilaria Montanar in Lilijana Urlep so na enajstih panojih izpostavili najpomembnejše korake na poti od starega sedeža škofije v Št. Andražu v Labotski dolini v današnji Avstriji do preselitve škofijskega sedeža v Maribor.

Začetki segajo v leto 1782 Začetki dogodkov, ki jih prikazuje razstava, segajo v leto 1782, ko je potekala obširna cerkveno upravna reforma, ki jo je sprožil cesar Jožef II. V tem času so se prvič pojavile ideje o ustanovitvi "slovenske škofije". Že tedaj se je tudi pojavil predlog, da se sedež takratne lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini preseli v eno izmed mest na spodnjem Štajerskem, meje škofije pa se poenotijo z etnično mejo med slovensko in nemško govorečimi verniki.

Za sedež škofije so se potegovala štiri mesta Za nov sedež škofije so bila sprva v igri štiri mesta: Celje, Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica, slednja je zaradi neprimernosti hitro izpadla. Vendar pa so smrt cesarja Jožefa II. in drugi politični dogodki razmejitev škofij ustavili. V naslednjih desetletjih so o novi razmejitvi škofij razpravljali predvsem na državni ravni, do kakršnega koli dogovora pa ni prišlo zaradi številnih interesov lokalnih ali državnih oblasti. Proces je oteževal tudi graški škof, ki se ni hotel odpovedati ozemlju na spodnjem Štajerskem.

Šele z nastopom Slomška na mesto lavantinskega škofa, ki se je požrtvovalno zavzel za končno rešitev tega vprašanja, in ob pomoči salzburškega nadškofa Tarnoczya se je zadeva rešila, čeprav je bilo na poti do "slovenske škofije" potrebno premagati več preprek. Kot dobro se je izkazalo tudi tekmovanja treh spodnještajerskih mest - Celja, Maribora in Ptuja - za nov sedež škofije. Vsa tri so bila namreč pripravljena odstopiti zemljišča, stavbe in finančna sredstva, če bi le dobila sedež škofije. Slomšek se je odločil za Maribor, saj je imel ta najprimernejšo cerkev za bodočo stolnico, že zgrajeno zgradbo za novo bogoslovje, poleg tega so bili meščani pripravljeni odkupiti stavbo za škofijsko rezidenco ter prispevati denar za obnovo stolnice.

Ime škofije je še vedno ostalo staro, torej lavantinska škofija, mariborska se je v imenu pojavilo šele pozneje. Selitev se je po Slomškovem naročilu začela 1. maja 1859. Posebej pomembno je, da je Slomšek vztrajal, da se v Maribor prenese tudi knjižnica in škofijski arhiv. Slovesnost ob umestitvi škofa v Maribor je bila 4. septembra 1859.

Več prireditev v počastitev škofa Slomška Razstava v galeriji Ars Sacra bo odprta do konca septembra. V znamenju Slomškovega leta in ob odprtju Festivala Maribor bo osrednja državna proslava v počastitev škofa Antona Martina Slomška v četrtek, 3. septembra, ob 20. uri v Veliki dvorani SNG Maribor.