Niko Kralj, inovativni oblikovalec s socialno noto

Švedski oblikovalec in teoretik Erik Berglunde, ki je Kraljevo delo dodobra spoznal med njegovim polletnim študijskim bivanjem v Stockholmu leta 1957, je ob neki priložnosti izjavil: "Če bi imela Jugoslavija pet Kraljev, bi postala oblikovalka velesila." V reviji MD, kjer so ustvarjalčeve delo večkrat predstavljali, pa so leta 1960 zapisali: "Niko Kralj si zasluži posebno pozornost, /…/ je eden najbolj sposobnih oblikovalcev v Evropi. Njegovo pohištvo je prilagojeno industrijski proizvodnji, izredno funkcionalno in racionalno."

Niko Kralj namreč ni bil številka ena samo slovenskega oblikovanja iz druge polovice 20. stoletja, njegovi brezčasni izdelki ga uvrščajo v klasiko svetovnega oblikovanja. Bil je izumitelj in utemeljitelj slovenskega povojnega industrijskega oblikovanja, svoje znanje pa je na demokratičen, razumevajoč in spodbujajoč način predajal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Leta 1952 je nastal njegov prototip stola Rex, eno najbolj kultnih Kraljevih del. Tisti kos pohištva, ki se je zapisal v kolektivno zavest, zasedel pa številne domove, pisarne, čakalnice, lokale in druge zasebne in javne prostore.

Legenda iz prejšnjega stoletja

Rex je nastal v oblikovalčevem najbolj plodnem obdobju, ki ga njegovi biografi umeščajo med letoma 1952 in 1960, ko je bil vodja razvoja in oblikovalske službe v tovarni pohištva Stol Kamnik. Stol Rex, ki je imel več razvojnih stopenj, te so potekale do leta 1952 do 1956, še danes velja za simbol uspešnega domačega industrijskega oblikovanja, najuspešnejši slovenski pohištveni izdelek, ki je nastal že v več kot milijon primerkih in je še vedno tržno aktualen. Poleg tega, da je proizvodnja Rexa še po petdesetih letih živa, je vključen tudi v zbirko newyorškega Muzeja sodobne umetnosti (MoMa).

Pohištvo za vse čase in za vsakogar

"Moj oblikovalski nazor pri vseh izdelkih je bil iskanje res dobre oblike izdelka, ki bi bil dostopen potrošnikom s skromnimi dohodki. Vsi moji izdelki nosijo to socialno vrednost," so Kraljeve besede, ki ponazarjajo njegovo zavezanost socialnemu oblikovanju. Njegov cilj je bil ustvariti "pohištvo za vse čase", ki bo služilo ne glede na modne smernice posameznih obdobij in ki bo ekonomsko sprejemljivo. Verjel je v demokratizacijo kulture bivanja, ki jo tako lahko prinašajo funkcionalni, inovativni, večni in ekonomsko dostopni pohištveni izdelki.

Kralj je bil zagovornik funkcionalizma, poudarjal je pomen iskrenosti in racionalnosti pri izbiri in uporabi materialov. Zaprisežen je bil naravnim materialom, predvsem masivnemu lesu kot obnovljivemu viru brez konkurence. Zagovarjal je tudi stališče, da se mora oblikovalec vedno postaviti v vlogo uporabnika, ki izdelek ocenjuje skozi kriterije uporabnosti, varnosti ter fizičnega in psihičnega ugodja. Zato je posebno pozornost namenil tudi ergonomiji.

Inovativne rešitve, ki jih je Kralj uporabljal pri oblikovanju pohištva in drugih izdelkov, so prispevale k uveljavitvi slovenske pohištvene industrije in kulture bivanja.

Kraljevo življenje

Niko Kralj se je rodil 7. septembra 1920 v Zavrhu pri Trojanah. Gimnazijo je, medtem ko je delal kot vajenec v mizarski delavnici, končal v Ljubljani, kjer se je po vojni vpisal na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Diplomiral je pri Ediju Mihevcu, za svoje diplomsko delo pa je prejel tudi Prešernovo študentsko nagrado. Tudi pozneje je za svoje delo prejel številna priznanja in nagrade. Leta 1962 Prešernovo za oblikovanje in arhitekturo, v letih 1975, 1977 in 1984 Kidričevo nagrado za izume, 1973. na Milanskem trienalu, leta 1980 je bil za izumiteljstvo odlikovan z rdečo zastavo in že leta 1957, samo pet let po diplomi, z zlatim vencem za razvojno delo v industriji.

Po diplomi se je Kraj z enaintridesetimi zaposlil v tovarni pohištva Stol. Tam je ostal do leta 1960, to obdobje pa je zaznamovala ekspanzija njegovega ustvarjalnega in inovativnega duha. Kot vodja razvoja in oblikovalske službe tam ni razvil le stola Rex, zanj je oblikoval pet modelov in izpeljal približno 12 različic. Večina njegovih stolov in miz je nastala namreč prav v 50. In 60. letih.

Opus pisarniškega pohištva

Zasnoval je okoli 60 različnih prototipov sedežnega in omarnega, predvsem pisarniškega pohištva. Osnovni element Kraljevega sedežnega pohištva je upognjen slojnat les, ki je bil v konstrukcijskem smislu na področju povojnega oblikovanja novost. Slojnat les je ustvarjalec pogosto kombiniral s kovino ali masivnim lesom.

Po odhodu iz tovarne Stol je odšel na ljubljansko fakulteto za arhitekturo, kjer je poučeval na smeri oblikovanja. Študente je spodbujal k praktičnim izkušnjam že v času njihovega izobraževanja, povezovanju z gospodarstvom, skupinskemu delu in razvijanju kritičnega odnosa do lastnega in tujega dela. V tem duhu je mogoče razumeti tudi njegove besede: "Z ničemer nisem dokončno zadovoljen, vse svoje izdelke bi lahko še razvijal, popolnost je nedosegljiva in se ji lahko samo približujemo. Vse je gibanje, iskanje, kot v naravi." Poudarjal je, da vsega ne moremo predvideti, da prvotno idejo lahko izboljšamo šele na podlagi vzorcev in njihovega testiranja, ki prinaša izboljšave.

Oblikovalec je leta 1966 ustanovil Inštitut za oblikovanje. Tu je s sodelavci posegal na različna področja – od razstavnih panojev, naslonov za avtosedeže do spominkov, igrač, keramičnih posod, steklenih izdelkov in podobno. Za mednarodni japonski natečaj je oblikoval inovativna prevozna sredstva. V okviru inštituta je doma in v tujini prijavil in registriral 118 patentov in modelov ter izdelal številne raziskovalne naloge.

Izveden OZN za industrijski razvoj

Dvakrat je bil tudi izvedenec OZN-a za industrijski razvoj (Unido). Sredi šestdesetih je tako v okviru mednarodne tehnične pomoči 20 mesecev kot sodelavec Inštituta za oblikovanje v Tel Avivu svetoval izraelskim industrijskim in obrtnim podjetjem. Prav tako je predaval na Akademiji za oblikovanje v Jeruzalemu. Izvedenec Unida je bil leta 1988 tudi v Sierri Leone. S Fordovo štipendijo (1974/65) je obiskal številne ameriške oblikovalske šole in univerze.

Leta 1957 je pol leta študijsko preživel v Stockholmu. Tam sta mu Olaf Piro in Ilmari Tapiovaara predlagala, da skupaj ustanovijo studio, a Kralj se je, ker je želel nadaljevati svoje delo v podjetju Stol, kljub vsemu vrnil v Slovenijo. Je pa s svojimi skandinavskimi kolegi obdržal tesne profesionalne in osebne vezi.

Od retrospektive do knjige

Med njegove brezčasne kose poleg stola Rex prištevajo tudi stole Lupina in 4455, modularno sistemsko pohištvo Futura. V Muzeju oblikovanja in arhitekture so lani pod naslovom Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec pripravili veliko pregledno razstavo. Ob razstavi pa je izšla še monografija Jasne Hrovatin.