Neubauer: Letos pravzaprav obeležujemo 90-letnico slovenskega baleta

Baletne dneve, ki bodo potekali med 8. in 26. aprilom, sicer zelo pozdravlja, opomnil pa je, da niso enakovredni obeležitvi 50-letnice in 80-letnice, ki je potekala na državni ravni.

Proslava 50-letnice je bila po Neubauerjevih besedah eden od glavnih dogodkov v zgodovini slovenskega baleta. "To je bilo štirinajstdnevno slavje baletnih nastopov iz Ljubljane in Maribora. Organizirano je bilo na državnem nivoju; to, kar zdaj prirejajo, pa poteka na ravni mesta," je 78-letni režiser, koreograf, profesor, publicist in zgodovinar opere in baleta povedal v pogovoru za STA, med katerim je orisal glavne mejnike slovenskega baleta v teh 90 letih.

"Poudarek je bil na slovenskem, ne na tujem baletu."

Predsednik organizacijskega odbora 50. obletnice je bil Bratko Kreft. Tedaj smo podelili priznanja slovenskim plesalcem, ki so več kot 20 let delovali na baletnem področju. Odprli smo veliko razstavo z naslovom "50 let slovenskega baleta" in priredili slavnostni baletni koncert na glasbo slovenskih skladateljev, se je spominjal Neubauer in dodal: "Poudarek je bil na slovenskem, ne na tujem baletu."

Podobno slovesna je bila po Neubauerjevih besedah obeležitev 80-letnice slovenskega baleta. Proslava je potekala v Ljubljani in Mariboru. V obeh mestih je bil slavnostni koncert s podelitvijo priznanj, slavje pa so zaznamovale številne predstave obeh baletnih hiš. Razstavo iz 50-letnice so razširili na 80-letnico, pripravili pa so tudi videokaseto o slovenskem baletu.

Proslava slovenskega baleta

Mariborski Balet je začel z delom šele po II. svetovni vojni. "Mi ga nismo diskriminirali in rekli, da je proslava obeh obletnic samo ljubljanska zadeva, Maribor pa naj ima svojo proslavo od leta 1945 naprej - vendarle gre za proslavo slovenskega baleta," je poudaril sogovornik.

Trenutno brez sodelovanja med mariborskim in ljubljanskim baletom Na vprašanje, ali je bilo tedaj več sodelovanja med ljubljanskim in mariborskim Baletom, je Neubauer odgovoril: "Mislim, da ga trenutno skoraj ni." Kritičen je bil tudi do tega, da bo prva izdaja Baletnih dnevov posvečena nemškemu koreografu Uweju Scholzu. Proslava 90-letnice baleta se mu ne zdi primerna za to, ne glede na to, da je bil Scholz gotovo uspešen v svojem okolju.

V zadnjem desetletju je prišlo v ljubljanskem baletnem ansamblu do številnih menjav vodij. Neubauer je kot pomembnejši predstavi v tem obdobju izpostavil Navihanko Heinza Spoerlija ter Ukročeno trmoglavko v režiji Johna Cranka. To sta bili po njegovih besedah dve svetli točki zadnjega desetletja, medtem ko je bilo sicer "kar precej baletnih večerov koreografov bolj dvomljivega ranga".

Nujni dobri domači in tuji koreografi "Menim, da je treba imeti dobre nacionalne koreografe, poleg njih pa tudi tuje, ki so od naših še boljši. Take, ki so svetovno ime," je pojasnil Neubauer. V preteklosti so po njegovih besedah večkrat dokazali, da lahko koreografi svetovnega formata, kot so Sergej Lifar, Anton Dolin, Spoerli in Cranko, delajo s slovenskim ansamblom. Medtem ko so kasneje, tako Neubauer, v Slovenijo prihajali nekateri koreografi, ki v svetu niso prav poznani.

Plesalce bolj zaposliti Neubauer je menil, da bi bilo treba baletne plesalce tudi bolj zaposliti. Ljubljanski baletni ansambel na primer sestavlja okoli 45 plesalcev, na spored pa nato uvrstijo balet s šestimi ali sedmimi plesalci, ostali pa so prosti. "Treba je gledati na ansambel, ki ga imaš, in na repertoar dati balete, kjer bo ves ansambel zaseden. Seveda po svojih sposobnostih," je dejal.

Prav tako se ne strinja s tem, da je v slovenskih baletnih ustanovah angažiranih toliko tujih plesalcev. "Dvanajst let sem bil šef Baleta v Ljubljani, vodil sem tudi Opero in balet v Mariboru. Predstavljam si, da sem dobil kar nekaj izkušenj na tem področju. Žalostno je, da v ansamblih prevladujejo tuji plesalci. Pri nas imamo dobre šole v Ljubljani in Mariboru, kjer se šolajo kakovostni kadri. Po zaključenem izobraževanju pa ne dobijo zaposlitve, kar je nedopustno, meni Neubauer.

Pričetek s "pohujšljivo" predstavo Po Neubauerjevih besedah je bila prvi mejnik v zgodovini slovenskega baleta odločitev, da bo z letom 1918 začelo v Ljubljani poleg dramskega in opernega delovati še baletno gledališče. Fran Govekar je tedaj v Ljubljano pripeljal češkega baletnega mojstra Vaclava Vlčka. Prva baletna predstava je bila leta 1919 postavljena Ugrabljena Evelina, ki se je marsikomu tedaj zdela preveč pohujšljiva. Kmalu po Vlčkovem prihodu je bila v Ljubljani ustanovljena tudi operno-baletna šola.

Pomembno vlogo v zgodovini slovenskega baleta je imel Peter Golovin

Pomembno vlogo v zgodovini slovenskega baleta je imel Peter Golovin. Ljubljanski Balet je vodil v letih 1928-1946. Kljub temu, da je deloval v težkih razmerah, je začel s sedmimi plesalkami in ob odhodu s položaja delovanje sklenil s 30-članskim ansamblom, je dejal Neubauer. Vodstvo ansambla je prevzela Pia Mlakar, leta 1948 pa je tedanje ministrstvo za prosveto ustanovilo državno baletno šolo, ki je začela vzgajati poklicne plesalce.

Neubauer v prvi generaciji študentov V prvi generaciji študentov je bil tudi Neubauer. Leta 1960 je prevzel vodstvo Baleta v prestolnici. To je bilo obdobje, ko so začeli prihajati svetovno znani koreografi. Najprej leta 1967 Anton Dolin, ki je postavil Giselle, dve leti kasneje Aleksandra Mihajlovna Balašova, bivša prima balerina moskovskega Boljšoj teatra, ki je postavila Navihanko, in mnogi drugi. "Čeprav to nekoliko neskromno zveni, lahko rečem, da je bilo to obdobje evropeizacije ljubljanskega Baleta," je dejal Neubauer.

Po Neubauerjevih besedah slovenskemu baletu kaže "bolj srednje". Balet ne dosega več tiste ravni, ki jo je včasih, je dejal in dodal: "Če bomo uspeli ponovno doseči to raven, bomo presrečni vsi tisti, ki smo v baletu delovali vsa ta leta."