Na Zadnji večerji kar dva apostola v podobi Leonarda da Vincija?

Kingova teorija je dvignila precej prahu, kar je glede na to, da videz slovitega renesančnega umetnika javnosti ostaja neznanka, povsem razumljivo. Ross King, avtor knjižnih uspešnic, kot sta Michelangelo and the Pope's Ceiling in The Judgment of Paris: The Revolutionary Decade that Gave the World Impressionism, v svoji knjigi Fantasia of Leonardo da Vinci raziskuje tudi ozadje pesmi Gasparja Viscontija, v kateri se ta posmehuje neimenovanemu umetniku, ki je junake na svoji sliki upodobil kar po lastni podobi. King je prepričan, da je Visconti pisal prav o da Vinciju, ki naj bi svoj videz "posodil" apostoloma Tomažu in Jakobu. Poleg Mona Lize je umetniško delo Zadnja večerja da Vincijeva najbolj znana (stenska) slika in najpomembnejše delo iz njegovega milanskega obdobja. Leonardo da Vinci je v nasprotju s tradicijo na njej upodobil trenutek, ko Jezus svojim učencem sporoči, da ga bo eden izmed njih izdal. Čeprav so sliko našli v dokaj klavrnem stanju, je postala ikona krščanskega slikarstva in eno od najbolj prepoznavnih slikarskih del. Vtis razpadanja, ki ga je še vedno mogoče dobiti ob tej sliki, je v glavnem posledica Leonardovega poskusa, da bi pri njenem slikanju uporabil novo tehniko. Leonardo je Zadnjo večerjo skušal naslikati z mešanico olja in tempere, a se slika ni mogla upreti vlagi, zato se je začela po koščkih luščiti s stene.