Na MZZ razstava o meji na Slovenskem

Razstavo je danes odprl vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki je poudaril, da gre za eno od "dogodivščin slovenske države, slovenske politike, ki nas neizpodbitno vsaja v evropski prostor in ki olajšuje življenje slovenskim državljanom".

Razstava govori o mejah slovenskega prostora

Razstava govori o mejah slovenskega prostora od začetka osamosvojitvenega gibanja na Slovenskem do današnjega dne. Z vstopom v schengenski prostor je Slovenija po besedah ministra vstopila v Evropsko unijo brez meja, na naši jugovzhodni meji pa še vedno velja strog režim.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je pojasnil, da so na panojih, ki sestavljajo razstavo, predstavljena obdobja razvoja meja slovenskega ozemlja od leta 1848, ko je nastal slovenski nacionalni program, do "te ponovne priložnosti, da se slovenski kulturni prostor oblikuje v demokratičnem in spodbudnem ozračju".

Ob smrtni nevarnosti so Slovenci razvili iznajdljivost

Ob smrtni nevarnosti so Slovenci po besedah Dežmana razvili ljudsko ustvarjalnost oziroma iznajdljivost, kako mejo preživeti. "Smo edini, ki smo na lastni koži izkusili vse tri totalitarizme in iz vsega izšli kot zmagovalci z vso glorijo, ki je pred nami. Upam, da si ji bomo lahko privoščili in našo iznajdljivost razvijali še naprej," je sklenil Dežman.

"Vsi smo bili tihotapci v času socializma" "Vsi smo bili tihotapci v času socializma. Vsak je v žepu nesel čez mejo kako liro ali šiling preveč in smo se delali, da to po eni strani ni nič, po drugi strani pa je nekaj velikega," pa je spomine na iznajdljivost ljudi glede meje obudil minister Rupel.

Razstava bo po besedah ministra "smiselno dopolnjevala dogodke ministrstva v prihodnjem letu in polletju", ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji.