Na Križevniški ulici v Ljubljani zrasla kulturna četrt

Projekt ambientalno-urbane intervencije je nastal pod umetniškim vodstvom Roberta Waltla iz Mini teatra in arhitekta Denisa Petrovčiča, ki sta ga zasnovala skupaj z drugimi ustvarjalci, stanovalci Križevniške ter ob podpori Mestne občine Ljubljana. Kot navdih so služile skupnosti v newyorških ulicah Kot je povedal direktor in umetniški vodja Mini teatra Waltl, so si že od trenutka, ko so se preselili na Križevniško ulico, želeli povezati z ljudmi, ki na tem območju bodisi stanujejo ali ustvarjajo. Navdih za križevniško kulturno četrt so dobili pri skupnostih v newyorških ulicah.

V sklopu projekta so naredili seznam pomembnih ljudi, ki so nekdaj ustvarjali na Križevniški, na ulico pa so postavili male likovne instalacije, označevalne table in napise, zelenje in cvetje ter klopi za branje in druženje. Pri zagonskih sredstvih za nakup ter najem urbane opreme in instalacij jim je na pomoč priskočila ljubljanska občina, medtem ko so umetniki, ki ustvarjajo na tem koncu mesta, prispevali program.

Ob odprtju četrti so počastili pesnika Šalamuna Kulturno četrt je 30. avgusta odprl performans Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana, s katerim so počastili pesnika , doslej pa so v njej potekale ustvarjalne delavnice in predstave v okviru Mini poletja ter Festival črk, sledijo pa branja poezije in proze ter manjši koncerti. Za 2. oktober Waltl napoveduje srednjeveški dan v Ljubljani, ki bo eden večjih projektov kulturne četrti, prav kmalu pa bodo pripravili tudi spoznavni večer za vse, ki na Križevniški ustvarjajo.

V prihodnosti se nameravajo po Waltlovih besedah povezati v širšo kulturno četrt, ki bi vključevala vse kulturne in znanstvene ustanove, ki delujejo vse do Dvornega trga, vključno s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) in Mestnim muzejem. Upa, da se bodo kmalu povezali s Srednjo šolo za oblikovanje, ki jim lahko po njegovem mnenju prinese dodatne sveže ideje.

Pri projektu, ki je nastal pod umetniškim in izvedbenim vodstvom Mini teatra, sodelujejo še druge kulturne institucije: Zavod za kiparstvo, Galerija Photon, Galerija Squot, Tiskarska delavnica TipoRenesansa, KUD C3 in Mestni muzej ter ponudniki gostinskih storitev: restavracija Shamballa, gostilna Pod skalco in restavracija Vitez. Na ulici danes živi in ustvarja več intelektualcev in umetnikov, med njimi tudi skladatelja Urban Koder in Aldo Kumar.

Ena najstarejših ulic v Ljubljani Križevniška ulica, ki se je nekdaj imenovala Ribiška, je ena najstarejših ulic v Ljubljani. Na njej so med letoma 1167 in 1200 svojo postojanko imeli templjarji, nato so jih zamenjali križniki. Plemiška rodbina Spanheimov, ki je v Ljubljani v 12. stoletju ustvarila upravno središče svojih posesti na Kranjskem, je tu sezidala redovno cerkev Marije Pomočnice, ob njej pa redovno hišo z bolnišnico in šolo za vzgojo revnih otrok.

Križevniška je gostila številne kulturnike Na Križevniški so nekoč živeli, ustvarjali ali se vsaj začasno ustavili številni kulturniki, med njimi pesnik Srečko Kosovel, dramatik Matej Bor in režiser Ciril Debevec. Tu je je prebivala družina pravnika in mecena Blaža Crobatha, očeta pesnice Luize Pesjakove, pri katerem je med drugim delal tudi France Prešeren. Crobathov "ljubljanski salon" je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev.