Sreda,
25. 7. 2012,
11.22

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 25. 7. 2012, 11.22

8 let, 8 mesecev

Motivi Fride Kahlo na golih ženskah

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Mehiški Muzej potujoče umetnosti vabi ženske k sodelovanju v projektu, v sklopu katerega bodo v počastitev mehiške umetnice Fride Kahlo njihova telesa poslikali s slikarkinimi motivi.

Pripravljenost na sodelovanje v projektu, v katerem bodo ženska telesa postala platno za barvite in močne motive mehiške slikarke, je že izrazilo 100 Mehičank. Po besedah ustanovitelja mehiškega Muzej potujoče umetnosti (Museo del Arte Intinerante – ITiMa) Moralesa de la Cruza pa želijo z omenjeno akcijo po vsem svetu opozoriti na enakopravnost žensk.

"Iščemo ženske, umetnice ali ljubiteljice umetnosti z vsega sveta, da nam pomagajo duh Fride Kahlo prenesti na vse celine," je dejal Morales. Do 106. obletnice umetničinega rojstva, ki bo 6. julija prihodnje leto, želi razstavo pripraviti v kar največ mestih po svetu, in sicer s pomočjo golih teles tamkajšnjih žensk, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Muzej ITiMa nima lastnega prostora, njegove razstave so na ogled na ulicah in trgih ter pred drugimi zanimivimi kulisami urbanih prostorov.

Spregledane osebne ženske teme Frida Kahlo (1907–1954) je danes ena najbolj znanih mehiških umetnic. Pri analizah njenega ustvarjanja so v ospredje postavljeni predvsem psihološki vidiki njenega dela, povezani z avtoričinim življenjem – telesna poškodba, ki jo je slikarka dobila v prometni nesreči v mladosti, zakon s svetovno znanim slikarjem Diegom Rivero, njene ljubezenske afere z moškimi in ženskami ter žalost zaradi nemožnega materinstva.

Kahlina politična aktivnost (bila je zagovornica marksizma) in družbena angažiranost, ki sta prav tako vplivali na njeno umetnost, pa je v njenem delu velikokrat spregledala, opozarjajo nekateri teoretik, med njimi na primer priznana kanadska umetnostna zgodovinarka Janice Helland. Slednja poudarja, da slikarko v svetu umetnosti prevečkrat videli predvsem kot tragični in eksotični lik in jo vse premalokrat obravnavali skozi njene politične vsebine. Čeprav je res, da je v sodobnosti Frida Kahlo skozi svoje delo in življenje postala tudi simbol borke za enakost žensk.

Slikarka je bila kritična do družbe, čeprav svojega dela nikoli ni videla kot političnega, zanj je govorila, da le slika svojo realnost. A ravno z vizualizacijo sicer nevidnega osebnega življenja žensk(e) je to pomenilo politično gesto.

Življenje in umetnost Fride Kahlo sta bila zavezana boju za priznanje ženske in njene realnosti. Kahlova je skozi svoje slike odpirala teme, ki so stopale iz družbenih struktur in pripisanih identitet. Nosečnost, splav in vprašanje spolnih vlog niso bile teme, o katerih je bilo mogoče javno govoriti, umetnica pa jih je s svojimi deli vpisovala v javno zavest ter tako odstirala potlačene vsebine.

Prav to pa je politični vidik njenega dela, saj je naslavljala teme, ki se jih ženske v njenem času niso pogosto javno lotevale. Fridino življenje in delo tako predstavljata vizualni dokument, ki priča o izkušnji ženske v določenem času in prostoru s tem, da vlogo ženske postavlja v kritično luč.

Življenjepis ji je prinesel mednarodno slavo

Ko je Frida Kahlo umrla leta 1954, jo je poznalo le nekaj ljudi v Mehiki in ZDA. Biografija izpod peresa umetnostne zgodovinarke Hayden Herrera, ki je izšla leta 1983 z naslovom Frida: Življenjepis Fride Kahlo (Frida: A Biography of Frida Kahlo), pa ji je prinesla mednarodno prepoznavnost.

Knjiga, ki je preplet umetnostnozgodovinske študije in ljubezenskega romana, v katerem junakinja z močno voljo premaga vse temne sile življenja ter na koncu doživi srečo in uspeh, je Fridi prinesla mnogo publicitete. O njej so v Ameriki, Avstraliji, na Japonskem in po Evropi začeli objavljati knjige in članke. Prirejati so začeli tudi razstave. In Frida Kahlo je postala kulturna ikona 90. let prejšnjega stoletja.

Danes že dodobra znano slikarkino delo in življenje sta prešla tudi v popularno kulturo, njena podoba in motivi z njenih del pa so postali del sodobne potrošniške popularne ikonografije, odtisnjene na razglednice, majice, nakit in podobno.