Mostovi Petra Gabrijelčiča na razstavi

Gradnja mostov, pri katerih je kot arhitekt sodeloval, odkriva več kot dve desetletji trajajočo izkušnjo, v kateri so se prepletla znanja številnih strok in ustvarjalcev. Skupaj so izoblikovali vrsto prostorskih zgodb, ki so pomembno in usodno zaznamovale številna mestna in krajinska okolja v Sloveniji, razstavo na svoji spletni strani napoveduje zavod za prostorsko kulturo Trajekt. Zgodnja Gabrijelčiča dela predstavljajo odmik od splošno uveljavljenega golega inženirstva v mostogradnji. Zlom te kontinuitete in vpeljava simbola je za tisti čas pomenila temeljni preobrat v gradnji mostov na Slovenskem. Gabrijelčič je uspel ponovno vzpostaviti klasično obravnavo mestnih projektov in opozoriti na izgubljene prostorske in ambientalne vezi med reko in mestom. V velikih inženirskih projektih 60-letni Gabrijelčič sodeluje kot občutljiv oblikovalec. Krajino zaznava kot celovit morfološki teritorij. Strukturno ga prepoznava in identificira njegove posebnosti, kar ga vodi k uglašenem delovanju med celostno podobo krajine in cestnim oziroma mostnim telesom. Mostovi in brvi, pri načrtovanju in oblikovanju katerih je sodeloval, so arhitekture za človeka. Lahko jih prehodimo ali samo opazujemo. Vsem je lasten humanističen zven, kar je osebni Gabrijelčičev prispevek v krogu timskega dela, je ob razstavi zapisal Milo Florijančič. Gabrijelčič je kot asistent delal pri prof. Edu Ravnikarju, zdaj je profesor za področje urbanizma in arhitekture ter dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Kot gostujoči profesor predava po Evropi in Združenih državah, sodeluje na raznih kongresih, samostojno pa se je od 90-ih let predstavil v New Yorku, Milanu, Portorožu, Ljubljani, Benetkah, Mariboru, Bruslju, Vidmu, Trentu, Zagrebu, Brnu, Pragi, Sarajevu, Budimpešti in na Dunaju. Prejel je vrsto domačih in mednarodnih nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in lani nagrado zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.