Mlačna simbioza opere, plesa in akrobatike

V kulturnem centru Rogaška Slatina se je včeraj s šovom Supernatural maloštevilni javnosti prvič predstavilo magično gledališče Serpentes. V predstavi, ki združuje glasbo, ples in akrobatiko, je nastopilo več kot štirideset likov, ki jih upodabljajo plesalke, akrobatke in operne solistke.

Kreativna blagovna znamka "Smo kreativna blagovna znamka, ki z inovativnim pristopom združuje področja umetnosti, zabave in turizma. Za uresničevanje našega koncepta sta pojavnost in delovanje arhetipskih likov bistvenega pomena. Liki prestopajo iz duhovne dimenzije v ta svet. S pomočjo čustev in govorice podob vodijo gledalca na popotovanje v neskončni svet ustvarjalne energije," pove Lidija Bernik, ustanoviteljica in direktorica Magičnega gledališča Serpentes.

"Naša metoda temelji na prepričanju, da različne umetnosti izhajajo iz enotne arhetipske osnove. V naših multimedialnih spektaklih uprizarjamo edinstveno sinergijo kostumov, mask, plesa, akrobacij, glasbe in filma. Z zlitjem teh elementov govorimo nov večdimenzionalni jezik, ki gledalcu omogoča celovito senzorično doživetje. Naš cilj je harmonično združevati umetnost z vsakdanjim življenjem, spodbujati sinergije različnih kultur in tradicij, obujati zavedanje o soodvisnosti narave in človeka ter opozarjati na pomembnost trajnostnega razvoja," še doda.

Donosen marketinški projekt Dejstvo je, da je bilo Magično gledališče vse od leta 2000, ko se je prvič pojavilo na odrskih deskah, domena slavnostnih dogodkov podjetij in korporacij. Po vsem svetu so uprizorili okoli 25 predstav, prepotovali Evropo, nastopili so celo v Južni Ameriki ter Avstraliji. Vse to priča o tem, da gre pri predstavi za izredno premišljen, pa tudi dobičkonosen marketinški projekt. Kako pa Magično gledališče deluje na običajnega človeka?

Nekaj več kot sto ljudi v dvorani, med katerimi so prevladovali družinski prijatelji ter sorodniki nastopajočih, je predstava pustila povsem hladne. Presežek je predstavljala dovršena kostumografija, scenografijo so reševale izredne vizualije. Ambientalna glasba je bila sicer prijeten objem pravljičnemu dogajanju na odru, na trenutke je delovala le malce preveč uspavalno. Rahla poživitev je bila operna pevka, ki je v drugem delu šova interpetirala tri pesmi, zadnjo je odpela prav ob koncu šova. Največja graja gre zagotovo na pleča plesalk, ki so svoje gibe izvajale nepopolno. Plesalske prezence, ki jo imajo priznani koreografi za sveti gral plesa, skorajda ni bilo. Povprečen gledalec je hlastal za kapljico energije, manjkale so prepoznavna zgodba ter privlačnost, prepričljivost in igrivost nastopajočih. Koreografije je bilo v vsej predstavi bore malo, prevladovala je improvizacija na spremljajočo glasbo. Če strnemo, za karto, ki je stala 35 evrov, bi bilo vredno odšeti slabih deset evrov.