Miki Muster: Jaz sem kriv, če je kdo med vami pokvarjen

Glede na razgibano občinstvo, ki je prisluhnilo njegovemu pogovoru z Aleksandrom Buchom, lastnikom Strip.art.nice Buch, edine specializirane trgovine s stripi pri nas, ta se je pred leti lotila ponatisa Mustrovih Zvitorepcev, je očitno, da je idejni oče Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje priljubljen pri vseh generacijah. In z ozirom na to, da je Zvitorepca zadnjič narisal pred skoraj 40 leti, je to zgovoren podatek, ki priča o edinstveni kakovosti enega najbolj legendarnih osebnosti pri nas.

Občinstvo je tako lahko izvedelo, da je Muster poleg že znanega dejstva, da je avtor številnih karikatur, risank in reklam – se še pomnite risanke Cik-Cak in reklam Visoki C, To je Jelovica, Čunga lunga, Viki krema in številnih drugih? – še kipar, novinar, filmski režiser, plavalec, kuhar in celo Miklavž.

Strip ne vzgaja, ampak kvari? Muster je začel s skokom v polpreteklo zgodovino. "Ko sem bil otrok, Slovenci sploh nismo imeli svojega stripa,"je povedal. V obdobju pred tik drugo svetovno vojno in po njej je namreč prevladovalo mnenje, da strip ne sodi med vzgojna sredstva, navdušenim "požiralcem" stripa pa je tako preostalo le, da se zagrizejo v srbske in hrvaške prevode ameriških stripov.

Ko zmanjka slovenskih živali Miki Muster je bil že kot otrok zastrupljen s filmskimi mojstrovinami Walta Disneyja. "Ko sem si pri 13. letih ogledal celovečerni animirani film Sneguljčica, sem sklenil, da bo to moj poklic." In tako se je začelo. Mustrovi kolegi z Likovne akademije, kjer je Miki Muster doštudiral kiparstvo, so začeli sodelovati pri reviji Poletove podobe in povesti, Mustru pa je pripadla zadnja stran, sicer namenjena otrokom. "Moja naloga je bila ustvariti slovenske živalske zgodbe, basni, a ker mi je slovenskih živali kmalu zmanjkalo, ko sem izrabil lisice zvitorepke, medvede, vrane, jazbece in podobno, sem si začel izmišljevati nove junake." A po letu dni so strip prepovedali, češ da kvari mladino, in Muster ob tem hudomušno navrže: "Jaz sem kriv, če je kdo med vami pokvarjen." Prepoved stripa bralcem ni bila pogodu. Prikupnega lisjaka Zvitorepca so zahtevali nazaj. Negodovali so, protestirali, začeli odpovedovati časopis in sčasoma dosegli svoje. Muster je lahko spet ustvarjal, Zvitorepca je poslal na pot, v Afriko, na Divji zahod, strip pa je postal uspešnica.

Sanje o pravem risanem filmu A kljub uspehu mojster animacije še ni bil povsem zadovoljen. Sanjal je o pravem risanem filmu, a ker v Jugoslaviji ni bilo pravih priložnosti, je s trebuhom za kruhom odpotoval v Nemčijo, potrkal na vrata Bavaria filma in tam ostal celih 17 let. "V Nemčiji so se mi izpolnile sanje. Delal sem desetminutne filme, kar sem si najbolj želel. Mirno lahko rečem, da sem v življenju uresničil vse, kar sem si želel. Imel sem tak monopol, tako srečo, da človek o tem lahko le sanja."

Brez nasilja Muster je vedno risal smešno, poučno in napeto, celo tako, da so ga ljudje pogosto ustavljali na ulici in prosili, naj jim namigne, kako se bo zgodba razpletla v nadaljevanju. "Želel sem risati zgodbe, ki bodo zabavale ljudi. Nikoli nisem delal zgodb, ki bi gradile na nasilju, kar je pravi izziv. Kako ustvariti zgodbo brez nasilja, ki je danes stalnica v 95 odstotkih današnjih stripov, in še vedno pritegniti bralca?" se je vprašal in dodal: "Tudi pri mojih junakih je tu pa tam padla kakšna buška, ampak to se lahko zgodi vsakomur."

Dokler svinčnik ne pade iz rok Odkrito priznava, da je s svojim delom več kot zadovoljen. "Čeprav sem Zvitorepca nehal risati že pred skoraj 40 leti, se ga ljudje spominjajo še danes in zaradi tega sem zelo vesel. Vedno sem delal z užitkom, še več, lahko rečem, da mi v življenju sploh ni bilo treba delati, pa čeprav sem risal tako dolgo, najraje kar od sedme ure zjutraj pa do ene ure ponoči, da mi je od utrujenosti svinčnik padal iz rok," je povedal in namignil, da je bila njegova edina težava pravzaprav ta, da ni smel delati preveč, sicer bi ga davkarija pošteno udarila po žepu.

Ali nisem naredil že dovolj? Miki Muster še vedno bere in riše brez očal, pa še vse zobe ima, kot rad pove. Za Planet Siol.net je na kratko povedal še, da od ženine smrti ne riše več, ob tem pa pomenljivo navrgel: "Ali nisem naredil že dovolj?" in odhitel na prodajni prostor Strip.art.nice Buch, kjer je na njegov avtogram že čakala pisana množica ljudi z najmanj eno skupno točko: Mustrovo knjigo v rokah. Aja, in od kod ime Miki Muster? Krščen je bil kot Miklavž, starši so mu nadeli ime Nikolaj, vsi pa so ga klicali Miki. In tako je Miki postal tudi uradno.