Sreda,
12. 3. 2008,
11.20

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 12. 3. 2008, 11.20

8 let, 7 mesecev

Leonhard: Marxove ideje še nikoli tako žive kot danes

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Ideje Karla Marxa po oceni uglednega poznavalca komunizma Wolfganga Leonharda še nikoli niso bile tako žive kot danes.

Življenje v Nemčiji je natančna ilustracija tistega, kar je filozof in ekonomist napovedal, je prof. Leonhard povedal Birgit Reichert v intervjuju za nemško tiskovno agencijo dpa. Pogovarjala sta se v Manderscheidu v Eifelu.

Marx je že v 19. stoletju poudarjal, da so "gospodarski problemi določene dežele" odločujoči in da vplivajo na vsa področja življenja. Stavke, demonstracije in razprave o managerskih plačah - vsi ti primeri kot da so vzeti iz slikanice ali filma o Marxu. "Marx bi danes porekel: Tako razločno kot zdaj mi pa tega res ni treba zaigrati," je povedal 87-letni profesor.

Pri razvoju kapitalizma ni nacionalnih meja

Marx - 125. obletnica njegove smrti bo v petek, 14. marca - je "presenetljivo razločno" pokazal na to, da pri razvoju kapitalizma ne obstajajo nikakršne nacionalne meje in "da vse pljuska onkraj", je dejal Leonhard. Marx je bil menda prvi, ki je v svojem konceptu v središče postavil globalizacijo in jo "opisal s pogledom v prihodnost". "Spremenili so se le pojmi," je menil Leonhard, ki je kot strokovnjak za komunizem 21 let poučeval na elitni ameriški univerzi Yale. Delavcem danes pravimo delojemalci, kapitalistu - delodajalec, upiranju proletariata pa - stavka.

Spričo prevladovanja gospodarskih vprašanj bo politika v Nemčiji vse bolj odvečna, "če ne bo končno spet pokazala na dolgoročne perspektive". V političnem vsakdanjiku se danes vse vrti "okoli malenkostnih zadev in vprašanj, ki se tičejo le naslednjih šest mesecev", je povedal Leonhard in dodal: "Človek vendarle ne more celotnega življenja zreducirati na praktična vprašanja."

Nujni premisleki in vizija prihodnosti

Ni več ne vizij ne perspektiv - širi se "izguba teorije". "Gre za izredno osiromašenje, ki me skrbi," je dejal Leonhard. Istočasno pa velja prepoved teorije. "Ko nekdo razgrne vizije, že o njem govorijo, da je populist, da gre za stara jajca in izgubo stika z realnostjo," je ugotovil politični publicist. Samoumevno bi bilo, da bi bilo dovoljeno oblikovati vizije, v nasprotnem ni ne hrepenenja ne upanja. Ljudstvo ne more živeti brez dolgoročnih premislekov in vizij o prihodnosti.

V podajanju njegovih idej o družbenih gibanjih so Marxa predvsem sovjetski oblastniki sprevračali in zlorabljali. "Pozni marksizem je v veliki meri postal odvraten," je povedal zgodovinar. "Marksizem s svojimi primitivnimi dogmatskimi potezami je hvala bogu mrtev," je ugotovil.

Leonhard je ob koncu II. svetovne vojne kot nadebuden komunistični funkcionar na ukaz Josifa Visarionoviča Stalina v Ulbrichtovi skupini, poimenovani po poznejšem predsedniku NDR Walterju Ulbrichtu, dobil nalogo, da v sovjetski okupacijski coni gradi socialistični sistem. Štiri leta pozneje je zbežal v Jugoslavijo. Svojo spreobrnitev od verujočega tovariša prek kritika v nasprotnika birokratsko-diktatorskega komunizma je popisal v skoraj 700 strani obsežnem delu "Die Revolution entlässt ihre Kinder" (Revolucija odpušča svoje otroke), ki je izšlo leta 1955.