Lahko noč, Sofija

V ljubljanski fotografski galeriji Photon bodo danes ob 19. uri predvajali film Lahko noč, Sofija italijanskega avtorja Leonarda Mora. Gre za abstraktni dokumentarec o otroštvu, družini in spominih.

Film prikazuje dekle, ki se po boleči izgubi sprehaja po praznih cestah oddaljenega mesta. Hoja po mestu je pravzaprav potovanje vase, k izvoru bolečine.

Ozadje filma je avtorjeva biografija. Gre za film, ki govori o za vedno izgubljenem glasu očeta, glasu, polnem življenja in načrtov. Morov najjasnejši spomin nanj, pravzaprav zadnji, je povezan s Sofijo, ko je bil na poti in se je od tam po telefonu pogovarjal z očetom.

Dva meseca po tem je oče storil samomor. Moro se je dolgo spraševal, kako bi ga lahko rešil in kako lahko razumel. Dolgo časa ni mogel gledati njegovih slik ali izgovoriti njegovega imena. "Počutil sem se izdanega in zapuščenega. Šel sem nazaj v Sofijo, da bi na ulicah mesta, ki ga oče ni nikoli videl, poiskal njegov glas. Daleč od doma, daleč od vsega. Iskati sem ga začel na koncu," je ob filmu zapisal avtor.

V filmu sedanjost predstavlja osamljeno deklo, ki se sprehaja po mestu duhov. Preteklost predstavlja spomin navideznega, skoraj magičnega otroštva, otroštvo filma, mest, oddaljenih in izgubljenih družin. Ali kot še pravi Moro: "Lahko noč, Sofija ni film o mojem očetu, je film za mojega očeta."