SNG Drama Ljubljana je pred svojo drugo letošnjo premiero, tokrat na velikem odru. V soboto, 4. oktobra, ob 20. uri bo uprizorila Kralja Leara, eno najbolj znanih iger Williama Shakespeara.
Po več kot štiridesetih letih se ji je režijsko spet posvetil Mile Korun. Predstavo so posvetili njegovi osemdesetletnici.
Najbolj grozna slika sveta
Kralj Lear velja za najbolj grozno sliko sveta, kar jih je Shakespeare ustvaril, prikazuje, kako strašljivo je bilo življenje v začetku 17. stoletja, odraža splošno nezaupanje v red in pokaže, kako krhka je človekova identiteta in kakšna usodna povezava je med "biti in imeti", je na današnji novinarski konferenci dejala dramaturginja Darja Dominkuš. To je po njenih besedah igra o boju za oblast, o machiavellistični volji do moči in o tem, da se za dosego ciljev ne izbira sredstev.
Režiser je uprizoritev pripravljal v senci prve predstave, ki jo je postavil leta 1964 in ki se mu je, kot je povedal, zdela prelomna. Pred ponovno realizacijo je sicer bežal, ker je bil "v določenem smislu omejen", Leara se je celo "ustrašil", toda zdaj je "padel v brezno ponovnega uprizarjanja".
Lear uteleša nekega univerzalnega človeka
Če so njegovo prejšnjo postavitev zaznamovali filozofija absurda, strukturalizem in "drugi modni filozofski in nefilozofski dodatki", se je tokrat spraševal predvsem, kako današnji sistem, ki poudarja proizvodnjo in potrošnjo, vpliva na človeka in kaj početi z vlogo Leara. Zazdelo se mu je, da je Lear v določenem smislu slehernik, ki pooseblja, simbolizira, uteleša nekega univerzalnega človeka.
Pri iskanju zunanje podobe, s katero bi se ta slehernik pojavljal, je naletel na Picassovo sliko, na kateri je skupina cirkuških artistov, sredi nje pa mogočna, a nekoliko mlahava figura starejšega gospoda, imenovanega "il buffone" - burkač. "V tistem hipu, ko sem to zagledal, se mi je odkrila bistvena poteza te vloge," je dejal Korun.
Leara bo upodobil Jernej Šugman
Leara, upodobil ga bo Jernej Šugman, je postavil na dveh ravneh - v razmerju do družine in do sveta. Na prvi ravni ga je zanimal zlasti odnos med očetom in hčerjo, koliko je le-ta tudi odnos med moškim in žensko, koliko erotičnosti vsebuje, vendar ne v incestnem smislu. Družino je v začetku postavil kot silno harmonično, toda pod površjem tlijo frustracije, saj je oče tako močna osebnost, da zatira osebnosti vseh treh hčera - interpretirale jih bodo Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček in Vanja Plut.
V predstavi se je ukvarjal z Learovo norostjo
Na drugi strani se je v predstavi ukvarjal z Learovo norostjo. Norost korigira resničnost, skozi njo se resnica sveta v neki na glavo postavljeni obliki vendarle jasnejše izkazuje, kot z resničnimi očmi, meni Korun. Norost je tako druga raven, skozi katero potuje kralj Lear, pokaže se, da se mu s tem, ko se spusti na na dno družbene lestvice, razpre povsem nov pogled.
Besedilo je prevedel Milan Jesih, sceno in kostume je oblikovala Janja Korun, glasbo je napisala Vanja Novak, koreografinja je bila Sinja Ožbolt, lektorica Tatjana Stanič. V številčni igralski zasedbi so poleg že omenjenih še Bojan Emeršič, Uroš Fürst, Janez Škof, Saša Tabaković, Jurij Zrnec, Gregor Baković in drugi.
2
