Kolizej naprodaj, umik spomeniške zaščite pod vprašajem

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) namreč ne soglaša z umikom spomeniške zaščite in je naročil novo statično analizo Kolizeja. Medtem pa se je lastnik Kolizeja Jože Anderlič odločil, da bo objekt prodal za 22,5 milijona evrov. Direktor družbe Kolizej Jože Anderlič je sredi maja objavil javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v lasti družbe. Za zemljišča in obstoječi objekt Kolizeja v izmeri 9931 kvadratnega metra je izklicna cena 22,5 milijona evrov brez davka. "Nedavni uradni sklep državne komisije, ki je odločila, da ne podpre 'derazglasitve' Kolizeja kot kulturnega spomenika, nam otežuje sleherno smotrno in sproščeno uresničevanje projekta sodobne operno-koncertne hiše," je v sporočilu za javnost zapisal Anderlič.

Stavbni kompleks v celoti izpraznjen

Navkljub številnim verodostojnim študijam, ki so pokazale povsem nepopravljivo stanje objekta, predvsem pa kljub veliki in iskreni nameri, da Ljubljana tudi z novim kulturnim središčem postane ena izmed bolj prepoznavnih prestolnic razvite Evrope, so posamezniki, ki nastopajo kot varuhi kulturne dediščine, ostali pri svojem, je poudaril lastnik Kolizeja. Po štirih letih od nakupa je po Anderličevih besedah ta stavbni kompleks v celoti izpraznjen ter prost pravic tretjih in zemljiškoknjižno urejen.

"Zaradi vsega navedenega ga ponujamo v nakup po stroškovni vrednosti vsem, še zlasti pa državi, ki ima predkupno pravico, da ga odkupijo in obnovijo za oltar domovine. Le tako bo lahko ohranjen spomin na tisto, česar Ljubljana danes uradno nima, pa je imela v času Prešerna, o čemer je tudi pisal. Hkrati se bo izkazalo, ali in kdo v takšno ohranitev resnično verjame, da pri tem 'brezvestni kapital' ne bi služil s poceni nakupom nepremičnin," je še zapisal Anderlič. Za dodatna pojasnila lastnik Kolizeja sicer ni bil dosegljiv.

ZVKDS proti derazglasitvi Kolizeja kot kulturnega spomenika

ZVKDS je v zvezi z derazglasitvijo Kolizeja za kulturni spomenik sklical strokovno komisijo, ki je drugič glede tega vprašanja zasedala 18. aprila letos. Pri tem sta bila sprejeta dva sklepa, je za STA pojasnil direktor zavoda Robert Peskar. In sicer, da ZVKDS ne soglaša z derazglasitvijo Kolizeja kot kulturnega spomenika. V drugem sklepu pa komisija ugotavlja, da je bila recenzija statične presoje, ki jo je predložil investitor, korektna, vendar ne dovolj, da bi lahko na podlagi tega sprejeli končno mnenje glede končne usode stavbe.

Najprej so po Peskarjevih besedah naročili recenzijo te analize, kasneje pa se je izkazalo, da je treba naročiti novo analizo gradbenih struktur v Kolizeju, ki bo nedvoumno pokazala , ali je mogoče stavbo obnoviti z običajnimi sredstvi ali ne. Zato je ZVKDS naročil novo statično presojo z analizo na novo vzetih vzorcev malte in drugih gradbenih sestavin.

Zavod je na javnem razpisu za izvajalca statične analize izbral gradbeno fakulteto, katedro za preizkušanje materialov in konstrukcij, ki je po Peskarjevih besedah dovolj kompetentna za pripravo analize. Na podlagi sklepa komisije pa bo pri pripravi analize sodeloval tudi mednarodni strokovnjak za to področje.

Analiza pripravljena do konca maja? Analiza naj bi bila pripravljena do konca maja, v začetku junija pa bo na podlagi analize svoj sklep oblikovala tudi komisija in ga posredovala ministrstvu za kulturo. V kolikor bi analiza res pokazala, da je stavba dotrajana in da je ni mogoče sanirati z normalnimi sredstvi, bi to lahko bil povod, da ministrstvo za kulturo na podlagi 31. člena zakona o varstvu kulturne dediščine odobri nadomestni ukrep za morebitno odstranitev.

V primeru odločitve, da se zaščita s Kolizeja umakne, lahko po Peskarjevih besedah ministrstvo kot izravnalni ukrep od investitorja zahteva celovito obnovo kulturnega spomenika. V primeru Kolizeja bi lahko bila obnova državnega in spomenik lokalnega pomena je dejal Peskar.

Janković: To je izziv državi

Ljubljanski župan Zoran Janković meni, da se je Anderlič odločil za prodajo Kolizeja, ker mu je bilo dovolj pregovarjanja in zaščitnikov kulturnih objektov. Po Jankovićevi oceni je to izziv državi. Če država res hoče zaščititi kulturni zgodovinski objekt, ima možnost, da ga v 30 dneh kupi in ga obnovi po standardih, ki jih zahteva, je dejal župan. Prepričan je, da tudi nova statična analiza ne bo pokazala nič novega.

Janković zato pričakuje, da bo lahko MOL na podlagi poročila zavoda umaknila zaščito Kolizeja. Kar po županovih besedah pomeni, da bo Anderlič lahko realiziral projekt Novi Kolizej, ki poleg koncertne dvorane predvideva tudi gradnjo stanovanj.

Novi Kolizej delo nizozemskega arhitekturnega studia Novi Kolizej je delo nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Načrti so sprva predvidevali gradnjo 96 metrov visokega stolpa, kar pa so znižali na 73 metrov. Kot je ob predstavitvi projekta v mestni hiši oktobra lani pojasnil Anderlič, bo celotna investicija stala 180 milijonov evrov, sama dvorana pa okoli 70 milijonov evrov.

Rok za oddajo ponudb za nakup Kolizeja je 30. maj do 12. ure. O dokončni izbiri bodo ponudniki obveščeni v 60 dneh, pri tem pa si Anderlič pridržuje pravico, da ne izbere nobene od prispelih ponudb. Možnost, da bo Anderlič vendarle gradil Novi Kolizej tako ostaja do začetka junija, ko bo znana odločitev zavoda o umiku spomeniške zaščite s stavbe Kolizeja.