Ko politiki primejo za pero

Zadnje dneve je v ospredju zanimanja javnosti knjiga Za kulturo življenja, v kateri so zbrani prispevki in analitične ocene dolgoletnega politika Janeza Janše, ki so nastali kot odziv na aktualno politično dogajanje med letoma 1988 in 2013. S to knjigo je Janša končal 19-letni pisateljsko-knjižni premor.

Premiki – prodajna uspešnica Leta 1994 je namreč izdal knjigo Okopi, nekakšno nadaljevanje velike prodajne uspešnice, knjige Premiki (Nastajanje in obramba slovenske države 1988‒1992) iz leta 1992. Janša seveda ni edini politik, ki se je v devetdesetih lotil pisanja knjig. Poglejmo nekaj najbolj zanimivih.

Njegov takratni strankarski soborec Miha Brejc, v času osamosvojitve šef Varnostne-informativne službe (VIS), je leta 1994 izdal knjigo Vmesni čas. Še en nekdanji Janšev politični sopotnik, nekdanji znani poslanec SDS, Ivo Hvalica je leta 2002 izdal knjigo spominov Zadnja replika.

Knjig niso izdajali samo pomladni politiki. Leta 1993 je tako Ciril Ribičič, zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije – poznejše Stranke demokratične prenove (SDP), predhodnice SD, izdal knjigo Rad sem jih imel.

Niz knjig Janeza Drnovška Zelo ploden pisec knjig je bil zdaj že pokojni predsednik države in dolgoletni premier Janez Drnovšek, ki je bil v obdobju razpadanja Jugoslavije član predsedstva Jugoslavije. Drnovšek je burne časa razpada zvezne države opisal v knjigi Moja resnica (1996). Za angleški trg so jo izdali z naslovom Escape from Hell (sl. Beg iz pekla).

Po desetletnem premoru se je Drnovšek v zadnjih letih svojega življenja z veliko vnemo lotil pisanja knjig. To niso bile več knjige spominov, ampak knjige, s katerimi je poskušal v nekakšnem slogu new agea socialno, duhovno in okoljsko ozaveščati bralce: Misli o življenju in zavedanju (2006), Zlate misli o življenju in zavedanju (2006), Bistvo sveta (2006) in Pogovori (2007).

Pisanja knjige se je lotila tudi nekdaj opevani novi obraz Katarina Kresal, ki se je leta 2007 zavihtela na čelo nekdaj mogočne LDS. Kresalova je že po enem letu v politiki svoje izkušnje ubesedila v knjigi Leto v politiki. Tri leta pozneje, leta 2011, je politiko po polomu LDS na predčasnih volitvah zapustila.

Na Kučanove spomine še čakamo Zelo veliko knjig, v katerih je predstavil svoje poglede na politično dogajanje, je napisal tudi Dimitrij Rupel, ki pa je pisateljeval že pred politično kariero.

V zadnjem času pa je pisateljsko strast odkril razvpiti poslanec Ivan Vogrin, saj je v kratkem času izdal kar dve knjigi: Brodolom na kopnem – Osebna doživeta zgodba in Zakaj je Slovenija bankrotirala s podnaslovom Zakrinkani birokratski morilec Slovenije Previrant.

Čeprav se je lani šušljalo, da bo knjigo spominov izdal dolgoletni politik Milan Kučan, na njegovo delo še čakamo.

Odmevni Kavčičevi spomini Politiki pa niso pisateljevali le po osamosvojitvi. V zadnjih letih komunističnega režima je javnost z zanimanjem brala knjigo Staneta Kavčiča Dnevnik in spomini (1972‒1987). Knjigo, ki jo je partijski reformist Kavčič, s katerim je trda partijska struja obračunala leta 1972, pisal skrivaj, sta leta 1988 po njegovi smrti uredila Janša in Igor Bavčar.

Pomemben politik, ki je bil tudi pisatelj in pesnik, je bil v času komunistične diktature znani krščanski socialist Edvard Kocbek. Tudi Kocbek, ki je znan po knjigah Tovarišija in Strah in pogum, je prav tako kot Kavčič prišel v nemilost partije.

Na jugoslovanski ravni pa je bil v času komunizma najbolj znan oporečnik Milovan Djilas. Nekdanji tesni sodelavec vodje jugoslovanske partijske diktature Josipa Broza - Tita je po prelomu z režimom izdal nekaj svetovno odmevnih knjig, v katerih je kritiziral Titov režim (Novi razred, Anatomija neke morale …).

Kardeljeve ideološke knjige Pisali pa so tudi zvesti pripadniki trde partijske struje. Zloglasni šef slovenske Udbe Ivan Maček - Matija je leta 1981 izdal knjigo Spomini.

Tudi ideolog jugoslovanskega komunističnega režima Edvard Kardelj je rad pisal knjige. To so bile večinoma ideološko-programske, v njih je velikokrat v slovenskem jeziku uveljavil nove skovanke: najbolj znano je delo Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.

Še pred drugo svetovno vojno, leta 1939, je Kardelj pod psevdonimom Sperans izdal knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja.

Spomini politikov v obdobju pred drugo svetovno vojno Izdajanje knjig spominov je bilo v demokratičnem obdobju pred drugo svetovno vojno precej pogosto pri slovenskih politikih. Liberalec Josip Vošnjak je tako svoje Spomine izdal v letih 1906 in 1907, leta 1922 je luč sveta zagledala knjiga Moj odgovor dolgoletnega prvaka slovenskega katoliškega političnega tabora in dunajskega parlamentarca Ivana Šušteršiča.

Znani ljubljanski župan in liberalec Ivan Hribar je prav tako leta 1922 izdal knjigo Moji spomini, sprva liberalec in pozneje katoliški politik Fran Šuklje je štiri leta pozneje izdal Iz mojih spominov, socialdemokrat Henrik Tuma je leta 1937 objavil spomine Iz mojega življenja ….