Kiparsko-lončarski atelje v SEM-u

Osnova ateljeja je glina, ki povezuje tradicionalno izročilo in hkrati tudi sodobno umetniško produkcijo. Kiparstvo in lončarstvo se združujeta in segata eden v drugega in črpata drug od drugega. Preplet različnosti v ateljeju pa prikazuje različne končne in procesualne izdelke v porcelanu, kamenini, navadni glini v kombiniranih in redukcijskih tehnikah. S sodobnimi izzivi časa se keramika v ateljeju uspešno povezuje z elementi kiparstva, slikarstva, grafike in tudi drugimi sodobnimi mediji.

Atelje, v katerem nastajajo keramika in kiparski objekti, vodi akademska kiparka Eva Lenassi Peterson, ki se je po končani akademiji za likovno umetnost v Ljubljani dodatno formalno izpopolnjevala tudi v ZDA. V Bloomingtonu je sledila sodobni keramični produkciji in se naučila ključnih prijemov keramike. Svoje znanje prek delavnic deli drugim in tako dopolnjuje škrbino v institucionaliziranem študijskem sistemu.

Atelje z mnogimi funkcijami Atelje ima veliko funkcij. Gre za umetničin osebni atelje, delavnica je tudi učilnica oziroma prostor, kjer se izvaja tematske tečaje. Atelje je tudi informativna točka, ki osvešča javnost, kaj se dogaja na področju lončarstva. In zbirna točka, kamor zahajajo različni ljudje, med njimi pa tam najdejo pomoč tudi oblikovalci. Del dejavnosti v najetem ateljeju se povezuje tudi z etnografskim izročilom. Umetnica razume lončarsko dediščino in njene žive elemente vključuje v sodobno keramiko. Pri tem ji pomaga tradicionalni lončar Štefan Zelko, ki obvladuje glino, vreteno in funkcijo vsakega lonca.

Kipar težko osvoji obrtniško znanje lončarja, saj je kipar večinoma omejen na koncept. Lončarja pa lahko primerjamo s strojem, ki pa predvsem obvladuje vrlino. Dober obrtnik oziroma lončar je tisti, ki z lastno senzibilnostjo presega stroj. Lončar po besedah Lenassijeve razume uporabnika, saj se zaveda, kaj in kako mora nekaj narediti, da bo predmet tudi uporaben. Keramika ni le uporaben predmet Kiparsko-lončarski atelje v SEM-u je tudi prodajalna in predvsem platforma, ki ponuja različen nabor umetelnih in umetniških predmetov in predvsem info točka, ki osvešča javnost, da keramika niso samo posode in stenske ter talne ploščice, ampak veliko več.

Eva Lenasi v ateljeju uči vse vrste oblikovanja gline. Poleg modeliranja iz polne mase in oblikovanja vrtenine pripravlja tudi odličen tečaj izdelovanja keramičnih ploščic. "Ljudje so mnogo bolj sposobni, kot si mislijo. Tudi vrtenja na lončarskem vretenu se lahko hitro naučijo, če se seveda vedo, kje tiči bistvo. Bistvo vretena je koncept centriranja oziroma središčenja. Hkrati pa se mora človek znati umiriti in povezati z oblikovano materijo. Na nek način gre za meditativen ritual, ki omogoča veliko različnih rezultatov."

Glina je živa materija, ki omogoča hitro snovno oblikovanje in je zanimiva v vseh fizičnih stanjih, suhem, žganem in v tekočem stanju. Končen rezultat keramičnega izdelka je navadno nadgrajen z glazuro. Glazura oziroma poslikava in zaščita žgane gline po večini izniči umetnikovo fakturo in materialu dodaja nove perceptivne in taktilne dimenzije. Prav v glazuri se namreč najbolj vzpostavlja razkorak med keramiko in kiparstvom. Glazura je zahteven tehnološki proces v keramiki, ki prekrije oblikovano površino in objektu jemlje dotik. Povezovanje obrtniškega z umetniškim Keramika ima predznak obrtniškega in je stereotipno povezana z umetelnim področjem ustvarjanja. Eva Lenassi jo opiše v treh ravneh kot uporaben predmet, predmet, ki bi lahko bil uporaben predmet ali pa zgolj asociacija na uporaben predmet. Avtorska keramika pri nas pridobiva na svoji vrednosti in jo je zaradi vse večjega zanimanja med umetniki v zadnjih letih populariziral tudi Trienale keramike UNICUM. Serialnost in ponovitev Umetnica Eva Lenassi v svojem delu raziskuje serialnost. V ponovitvah ne išče popolnosti, ampak spremembe. Zanima jo navidezna enotnost, v kateri se zgodijo razlike. Njen ustvarjalni opus je zgrajen na modifikacijah, številu in seriji. Medij gline pa v njenem opusu dopolnjuje tudi land art, ki je pri nas redka umetniška zvrst.

Od kiparstva v lončarstvo Osvojeni tehnični lončarski prijemi jo v kiparstvu usmerjajo v ustvarjanje uporabne predmetnosti. Njeno kiparstvo prek uporabnih predmetov vstopa tudi v klasifikacijo uporabnega umetniškega predmeta, ki iz kiparskega prestopa v mišljenje oblikovanja. Evo med drugim vodi zanimanje, kdo oziroma kakšen je lahko danes sodobni lončar in na kakšen način lahko s svojim delom vpliva na sedanjost. Z ateljejem, v katerem deluje, bo lahko našla pravo definicijo in še naprej uspešno ustvarjala dobro sodobno keramiko v našem prostoru. Ustvarjalnost za otroke brez cilja Arhetipski koncept potrebe vsakega človeka je potreba tudi po dotiku. Glina je eden najhitrejši izraznih materialov, ki mu lahko vdahnemo dušo. Ameriška izkušnja umetnice je neprecenljiva in dodaja, da je na tečajih v ZDA učila različne profile ljudi, ki so se z veseljem in radostjo rokovali z glino. Eva trenutno vsak torek v ateljeju pripravlja delavnice, imenovane Igralnice za otroke. Otroci vseh starosti (tudi odrasli otroci) se z delom umirijo in spoznavajo pristen stik z materijo in hkrati tudi z drugimi vrstniki.