Japonske lutke

Slavnostna govornika na odprtju razstave bosta dr. Damjan Prelovšek, generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS, in Nj. Eksc. Tsuneshige Iiyama, veleposlanik Japonske ambasade v Sloveniji. Razstava sodi v programski opus Slovenskega etnografskega muzeja, ki je namenjen razkrivanju in približevanju tradicijskih kultur sveta skozi različne oblike sodelovanj od razstav do raznovrstnih dogodkov.

SEM hrani dragoceno zbirko japonske umetnosti

Sodelovanje muzeja z deželo vzhajajočega sonca Japonsko sega daleč nazaj. V letu 2000 sta npr. v SEM gostovali kar dve razstavi: Zmaji in vrtavke, in odmevna razstava Svilena mavrica – od sviloprejke do dragocenega kimona in o kumihimu in kusakizomu, japonskih tehnikah pretenja vrvic in barvanja svile.

SEM hrani tudi dragoceno zbirko japonske umetnosti, t.i. Kosovo zbirko, odkupljeno od zbiralca Frančka Kosa v letu 2001, ki obsega 23 slik na svili in papirju in nekaj svitkov. Dela so nastala med 17. in 20. stoletjem. Kosovo japonsko zbirko je SEM predstavil javnosti na razstavi pozimi leta 2002.

V minulih letih je SEM obiskovalce vabil tako na koncerte tradicionalne japonske glasbe kot tudi na svojevrstne dogodke in delavnice: spoznavanje japonske umetnosti origamija, demonstracije japonske ukiyo-e tehnike - tradicionalne umetnosti lesoreza in tiskanja, prepletanja vrvic kumihimo in barvanja z naravnimi barvili kusakizome, na tematska predavanja… Poleg tega ima SEM na svojem rednem programu za obiskovalce tečaje Čada, na katerih jih seznanja z japonskim obrednim pitjem čaja, organizira ustvarjalne delavnice kumihima za otroke, občasne glasbene dogodke in drugo.

70 najbolj tipičnih japonskih lutk

Letošnje gostovanje japonske razstave Japonske lutke pomeni enega izmed številnih plodov sodelovanja Slovenskega etnografskega muzeja na mednarodnem področju, katerega cilj je pospeševanja zavedanja o pomenu univerzalnosti kulturne dediščine preko razumevanja kulturne raznolikosti.

Na razstavi Japonske lutke je predstavljenih 70 najbolj tipičnih japonskih lutk od tistih, ki nadaljujejo tradicijo in imajo izvorno pomensko funkcijo v še danes živih šegah, ustvarjajo pa jih mojstri različnih obrti, do sodobnih lutk, ki so izraz in interpretacija svobodne domišljije posameznega umetnika. Lutke so na Japonskem že od nekdaj del vsakdanjega življenja in kulture in so odraz navdiha njihovih ustvarjalcev, vsebujejo različne regionalne lastnosti in so se skozi stoletja razvile v številne raznolike oblike. Vsaka lutka ima določen pomen in namen, ki jo povezuje z življenjem.

Posebno mesto v različnih mestih

Beseda lutka se navadno po japonsko prevaja z ningyo, kar v japonščini pomeni človeška figura.

Že od starodavnih časov so lutke imele svoje mesto v različnih obredih, zlasti verskih. Na primer, v grobnicah iz obdobja Kofun (250 – 550) so bile zakopane glinene figure ljudi in živali, imenovane haniva. Njihov namen sicer ni jasen, po vsej verjetnosti pa so imele obredno pogrebno vlogo. V obdobju Hejan (749 – 1192) so lutko hitogata –ploščato človeško figuro, narejeno iz papirja ali lesa, uporabljali za očiščevanje grehov in za odpravo težav. Lutke hitogata so spuščali po reki in tako simbolično očistili osebo, ki jo je lutka predstavljala.

Tradicionalna naklonjenost lutkam je prispevala k prepričanju, da lutke niso samo igrače za otroke, temveč tudi umetniška dela, ki jih je treba ceniti, razstavljati in občudovati.

Razstava poleg lutk, ki so del japonskega vsakdanjika, prikazuje tudi lutke iz prizorov tradicionalnih japonskih gledališč Noh, Kabuki in Bunraku.