Jan Plestenjak: Cenzure ni bilo!

Ob svojem rojstnem dnevu pred dobrim tednom dni je Jan Plestenjak izdal nov album, s številkami prodaje je več kot zadovoljen in ob premieri filma Priznam ni skrival navdušenja nad tem, kar se dogaja. Čeprav mu je bilo malce nerodno. Dragocene minute po premieri, na kateri se je našlo kar precej zvezdniških imen in Janovih prijateljev, smo z Janom izkoristili, da se pogovorimo o vsem, kar se je zgodilo v zadnjih tednih in tudi o tem, kaj zanima njega, kje bo to poletje in kako je praznoval svoj rojstni dan.

V nekem intervjuju ste izjavili, da si greste na živce. Ste kdaj razmišljali tudi, komu greste na živce, ali pa ste večji in močnejši od tega?

Rekel sem, da so v filmu dva, trije kadri, kjer si grem na živce. Verjetno v takih trenutkih grem na živce tudi komu drugemu. V glavnem je to posledica tega, da želim vse narediti kar najboljše in profesionalno in postanem premalo toleranten do ljudi, ki delajo z mano.

Kako ste praznovali 40. rojstni dan? Ste bili pri mami, pri ljubici, med prijatelji? Je bila torta?

Praznoval ga bom s promocijo albuma in filma. Nisem posebej praznoval. Torte tudi še ni bilo. (Jan takrat še ni vedel, da ga v bližnjem klubu čaka torta in približno 300 ljudi s pesmijo Vse najboljše op.a.) Nekoč ste omenili, da ste, ko ste jih dopolnili 30, imeli pravo majhno krizo. Kako je bilo na dan, ko ste jih dopolnili 40?

Verjetno še pride razmišljanje o letih. Za zdaj je bilo toliko dela z albumom in filmom, da se nisem ukvarjal s sabo.

Film, ki ste ga posneli, nosi naslov Priznam. Kaj ste v njem priznali? Česar si prej niste upali?

Nisem težil filmarjem, naj izrežejo kadre, kjer sem zoprn ali v "slabi koži". To ni piarovski film. V njem sem tak, kot sem. V dobri in slabi luči, samozavesten ali v strahu ... Zato tudi naslov Priznam.

Kako so vaši bližnji doživeli film in kako ste ga ob prvem ogledu doživeli sami?

Bližnji ga še niso videli, sam pa sem navdušen. Ob gledanju sem se popolnoma vživel vanj. Filmska ekipa je krasno prikazale čustva in trenutke iskrenosti.

Če bi vi svojo umetniško žilico izražali skozi film, o kom in zakaj bi posneli dokumentarni film? Kako bi bil videti?

Posnel bi film o Tomažu Domicelju. Ker je moj dobri prijatelj. Rad bi, da bi ljudje videli njegovo občutljivo plat. Da bi spoznali, koliko modrosti je v njem, koliko znanja in poznavanja, izkušenj. Zelo zanimiv in legendaren umetnik je.

Nekateri slovenski "vsevedi" pravijo, da ste tako za knjigo kot za film še premladi, da vseeno še ni čas za to. Kako bi jim odgovorili?

Naj ne bodo tako nesrečni vsako jutro, ko se zbudijo. Želim jim veliko zadovoljstva in uspehov v življenju.

Ste kateri del filma cenzurirali oziroma so samo zaradi vas kakšen del posnetega materiala izpustili?

Niti enega.

So vas kamere, ki so bile z vami, toliko časa motile?

Prvi dan sem bil malo nesproščen, naslednji dan so bili filmarji kot del mojega banda.

Slišati je, da ste novo ploščo v rekordnem času prodali zelo dobro. Kaj to pomeni, lahko povemo kaj več v številkah?

Mislim, da smo bili v petih dneh, skupaj s prenosi na iTunes, na polovici zlate naklade. Od izida smo na lestvici iTunes na prvem mestu in na lestvici najbolje prodajanih zgoščenk v Sloveniji v tednu izdaje takoj na prvem mestu.

Pa se albume zaradi prodaje sploh še splača delati?

Redkim izjemam, med katere na srečo spadam, da.

Kam se podajate to pomlad in poletje? Ju boste preživeli na koncertnih odrih ali bo kaj tudi prostega časa?

Do septembra imam 20 koncertov, tako da bo veliko odra. To je pravzaprav nekaj najlepšega. Kakšen dan vmes pa skočim na motor.

V Operi ste rekli, da vam je, citiram, "jebeno težko" uspelo. Vam je kaj žal, da je bilo tako?

Ni mi žal, ker sem zaradi tega prizemljen. Žal mi je, ker se je zaradi tega morda izgubil kakšen del čara, ki je sicer prisoten pri nenadnem uspehu.