Inteligentno telo v Galeriji Vžigalica

Koreografinja Snježana Premuš se v projektu Inteligentno telo sprašuje, kako (drugače) utelesiti misel in kako misliti telo. Izhaja iz predpostavke, da nimamo telesa, temveč telo smo. Telo tako ni le podoba in gibalni mehanizem, biološko sidrišče naše identitete in biti, je objekt in subjekt hkrati. Je politična in kulturna entiteta.

"Zanima me polje utelešene percepcije. To je polje, kjer lahko ustvarjalci, ki so sposobni utelesiti svojo misel, govorijo skozi telo. 'Fizične manifestacije' gradim prav na tej liberalizaciji telesa od pogleda. Kajti pogled objektivizira telo. Bližje razumevanju telesa kot kdajkoli in hkrati nikoli kot na samem začetku, kot zdaj," je ob instalaciji Inteligentno telo, ki je v galeriji Vžigalica na ogled do 30. septembra, zapisala Snježana Premuš.

Projekt, ki ga koreografinja snuje v sodelovanju z Markusom Nylaanderjem ter plesalkama Matejo Rebolj in Sanjo Nešković Peršin, je začela razvijati v začetku letošnjega leta. Prvo fazo raziskovanja je prikazala s postavitvijo v galeriji, tej pa bo naslednje leto sledil dokumentarec in samostojni predstavi Elizabeth in Mary.

Osnovna zgodba dokumentarca bo sledila vprašanju žrtvovanja za balet. Tematiziral bo razmerje med formo baletnega jezika, ko ta postane diktat, in iskanjem poti v svobodnejši, nekodiran način izražanja. Baletni izraz kot izjemno disciplinirajoča, uniformna in konservativna realnost se bo tako soočila s svobodnejšimi gibalnimi potmi, dinamičnim in neprestanim nastajanjem.

Protagonistki projekta sta baletni in sodobni plesalki Mateja Rebolj in Sanja Nešković Peršin. Senzibilni plesalki, kot ju je na včerajšnjem odprtju instalacije opredelila Snježana Premuš, ki sta skozi svoji profesionalni biografiji razpeti med svetom klasičnega baleta in sodobnega plesa. Njuni plesni poti sta bili ne nazadnje tudi koreografinjin navdih.

Realnost kodiranega, uniformiranega in disciplinarnega telesa skozi video in fotografijo tematizira tudi galerijska postavitev, ki odpira vprašanje razmerja med mislijo, zaznavo in pogledom. Ukvarja se s pomenom dotika očesa, taktilnostjo materializirane intime in kontekstov pogleda, pa naj bo to oder ali galerija.

Projekt Inteligentno telo, kot je včeraj v Vžigalici še povedala Snježana Premuš, pa je tudi hommage plesalkama.

Svet baletne kode in sodobnega svobodnega plesa Mateja Rebolj se je po skoraj 150 solističnih vlogah v klasičnem baletu vpisala tudi v domačo sodobnoplesno zgodovino. Sodelovala je tudi v prvi strukturirani predstavi v breztežnosti Noordung 1995–2045. "Dvajset sekund breztežnosti, dvajset sekund ultimativnih sanj vsakega plesalca, imeti prosto telo, biti rešen gravitacije," so zapisali ob plesalkini predstavitvi. Njen polet v vesolje bo peta razvojna točka 50-letnega projekta Dragana Živadinova.

Sanja Nešković Peršin je kot baletna solistka zaposlena v SNG Opera in balet v Ljubljani. Poleg dela v baletnih predstavah se je uveljavila tudi na neodvisnem polju scenskih umetnosti, kjer se z avtorskimi projekti prestopa na polje sodobnega plesa. Kot koreografinja in avtorica je gostovala na različnih tujih in mednarodnih festivalih, pod ustvarjanje giba pa se je podpisala tudi v različnih gledaliških projektih in videoprojektih.