Grims: Medkulturni dialog je dvosmeren proces

Medkulturni dialog je pomembna tema, ki je povezana s stabilnostjo, mirom in razvojem na dolgi rok, je po polovici srečanja predsednikov odborov za kulturo parlamentov držav članic Evropske unije, Evropskega parlamenta in parlamentov držav kandidatk dejal predsednik odbora DZ za kulturo Branko Grims. Dopoldanski del je ocenil za uspešen. Medkulturni dialog so namreč na odboru DZ za kulturo, šolstvo in šport določili kot ključno temo današnjega srečanja, katerega gostitelji so, pri čemer so v središču vprašanje jezika, vprašanje stabilnosti na Balkanu in vprašanje mladih zlasti z vidika krepitve evropske zavesti. Vendar pa lahko taka krepitev zavesti trajno temelji samo na krepitvi enakopravnosti jezikov in spoštovanja različnih kultur, kajti samo to je nek trajni temelj, ki preprečuje, da bi se medkulturni dialog sčasoma sprevrgel v svoje nasprotje, je v izjavi za javnost dejal Grims.

"Medkulturni dialog je lahko izključno dvosmeren proces" Pri tem je opozoril, da je medkulturni dialog lahko izključno dvosmeren proces, da mora biti z vseh strani iskrena pripravljenost za pogovor in razumevanje ter sprejemanje argumentov in sogovornika ter njegove kulture, kajti samo to v resnici lahko predstavlja trajno osnovo za medkulturni dialog kot tak. "Enostranskega prilagajanja EU, kar marsikateri ponujajo kot nekakšen medkulturni dialog, v Sloveniji ne sprejemamo. Menimo, da je to napačna pot, pot, ki prej ali slej povzroči učinek bumeranga," je dejal.

Poudaril je tudi, da bi v pogovoru o medkulturnem dialogu morali nameniti pozornost sovražnemu govoru, ki pomeni zanikanje medkulturnega dialoga. "Zaradi izkušenj, ki so bile v Evropi v času zlasti druge svetovne vojne, na slovenskih tleh pa še zlasti po končani drugi svetovni vojni, je to tema, pri kateri bi morali pokazati izjemno veliko občutljivosti, zlasti zato, ker se nekateri sporni izrazi sčasoma tako udomačijo v javnem pogovoru, v medijih, da jih ljudje niti ne zaznavajo več kot sovražni govor," je poudaril.

Teme srečanja so bile po Grimsovem mnenju osvetljene z zelo različnih zornih kotov, zato je dopoldanski del ocenil za uspešen in izrazil pričakovanje, da bo enako tudi popoldne. Tedaj bosta na vrsti prispevka profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani Deana Komela ter pisatelja in dramatika Žarka Petana, sledila bo razprava.