"Goriški slavček" je med ljudmi še vedno priljubljen

"Goriški slavček" je bil pesnik velikega formata, meni direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar, medtem ko je pesnikov pra pra nečak Pavel Gregorčič, ki skupaj z ženo že 18 let skrbi za muzej v pesnikovi rojstni hiši na Vrsnem, prepričan, da ga Slovenci še premalo poznamo. Gregorčič še vedno močno prisoten v slovenskem prostoru Le malokateri slovenski pesnik je med Slovenci tako globoko zapisan kot Simon Gregorčič in to kljub časovni odmaknjenosti. Pred dvema letoma je minilo 100 let od njegove smrti, a je še vedno močno prisoten v slovenskem prostoru in priljubljen med ljudmi, je v zgibanki o muzeju na Vrsnem, s katerim od leta 2002 upravlja Tolminski muzej, zapisala Fortunat Černilogarjeva.

Poznal dušo primorskih ljudi Da se je pesnik in duhovnik močno usidral v srca Primorcev in Slovencev je prepričan tudi Pavel Gregorčič. "Bil je pesnik in lirik, ki je temeljito poznal dušo primorskih ljudi. Po sili razmer je študiral za duhovnika, a iz njegovih izpovedi, pesmi in pisem prijateljem je razvidno, da se je v duhovniškem poklicu našel," je povedal pesnikov pra pra nečak.

Kaplan in Dragojila Milek Simon Gregorčič, ki je kot kaplan v Kobaridu srečal svojo veliko ljubezen Dragojilo Milek, ki je postala simbol za njegovo razklanost med duhovniškim in posvetnim življenjem, je za seboj pustil štiri zbirke Poezij, pri čemer je zadnja pred 100 leti izšla po pesnikovi smrti. Še danes je svojevrsten fenomen prva zbirka Poezije I - ponekod jo imenujejo kar zlata knjiga slovenskega naroda - iz leta 1882, saj je bilo v pol leta prodanih kar 1800 izvodov. Njegovo pesništvo se glede na motive in ideje deli na ljubezensko, domovinsko, življenjsko izpovedno in pripovedno.

Pesem Soči kot pesnikova daljnovidna napoved vojne Med pesnitvami je najpogosteje omenjena pesem Soči, ki je pogosto predstavljena kot pesnikova daljnovidna napoved krvave Soče med prvo svetovno vojno. Pavel Gregorčič pesem Soči razume nekoliko drugače, ne toliko kot pesnitev o Soči, ampak o primorskih ljudeh, njihovi duši in značaju.

V Kobaridu ustanovil eno prvih slovenskih čitalnic Sicer pa je "goriškemu slavčku" po krivici pripisana oznaka družbeno motečega človeka, meni Pavel Gregorčič. Pesnik, ki je kot kaplan v Kobaridu ustanovil eno prvih slovenskih čitalnic, je imel težave tako znotraj cerkvenih krogov kot pod fašizmom zaradi svojega domoljubja, tako da še ni raziskan v vseh podrobnostih, je opozoril.

Rojstna hiša na Vrsnem za večjo prepoznavnost Gregorčiča K boljši prepoznavnosti Simona Gregorčiča pripomore tudi njegova rojstna hiša na Vrsnem, katere lastnik je občina Kobarid. Že leta 1951 je bila tam urejena spominska soba, kot muzej pa deluje od leta 1966. Zbirko so preuredili leta 2006, ko so med drugim dobili v dar tudi Poezije, izdane v času pesnikovega življenja, kar govori o izjemni priljubljenosti "goriškega slavčka", je povedala Fortunat Černilogarjeva. O tem nenazadnje pričajo pesnikov spomenik sredi Kobarida, po Gregorčiču poimenovanja tamkajšnja šola ter številne Gregorčičeve ulice po slovenskih mestih.

Muzej na Vrsnem med drugim prinaša prikaz pesnikove rodbine po očetu in materi, prikaz pesnikovega življenja, dela in obdobja v katerem je živel, vse štiri izdaje Poezij s prevodi v tuje jezike, različne monografije o Simonu Gregorčiču in nenazadnje tudi njegovo posmrtno masko. Spodnji del hiše je bolj etnološko obarvan z značilnim ognjiščem v kuhinji in kmečko pečjo v izbi, je naštela Fortunat Černilogarjeva.

Rojstno hišo Simona Gregorčiče letno obišče okoli 3000 ljudi, ob okroglih obletnicah pa se obisk poveča. Prevladujejo skupine šolarjev - v letošnjem septembru jih je bilo 900 - iz vseh delov Slovenije, medtem ko so med tujimi gosti predvsem zamejski Slovenci, je povedala oskrbnica muzeja Rida Gregorčič. Precej jih obišče tudi pesnikov grob ob cerkvi Sv. Lovrenca na Libušnjah, ki so ga očistili pred dvema letom, je še dodala.