Sreda, 17. 12. 2008, 13.46
9 let
Gledališka zgodba Slovencev v Argentini ujeta v knjigo

Vse od eksodusa do današnjih dni, v njej pa je podrobno opisal pojav "argentinskega čudeža", je na predstavitvi povedala urednica knjige Francka Slivnik.
Avtor je dal v delu poseben poudarek gledališki dejavnosti, ki se je tako razmahnila, da so argentinski Slovenci ustanovili več gledaliških skupin. Gledališke zasedbe so imeli skoraj vsi slovenski kulturni domovi, ki so po Pertotovih besedah izvajali slovenska in tuja dramska dela. Med najbolj priljubljenimi slovenskimi teksti so bile drame Linharta, Cankarja, Finžgarja in Jurčiča.
Gledališče je najbolj demokratična oblika umetnosti
Izid knjige je pomembno dejanje, je menil direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina. "Pertot se je z nenavadno skrbnostjo in erosom lotil opisovanja gledališke zgodbe v Argentini. Po mojem trdnem prepričanju je bil teater, zlasti pa slovensko gledališče od leta 1789, od Županove Micke in Linharta dalje, tista oblika umetnosti, ki je najbolj demokratična in je vedno znova znala povedati ljudem in oblasti tisto, kar je," je dejal. Po njegovih besedah je zato toliko pomembneje, da gledališče v Argentini živi kakovostno in polnokrvno življenje.
Pertotova knjiga je izšla kot 84. številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja in je plod sodelovanja med gledališkim muzejem, tržaško založbo Mladika in tržaško knjižnico Dušana Černeta.