Giuseppe Verdi: Otello, opera

Libreto: Arrigo Boito Opera v 4 dejanjih (2 dela) Litovska državna opera Dirigent in umetniški vodja: Gintaras Rinkevičius Režiser: Eimuntas Nekrošius Scenograf: Marius Nekrošius Kostumografija: Nadežda Gultiajeva Oblikovalec luči: Levas Kleinas Umetniški vodja zbora: Česlovas Radžunas

Zasedba vlog: Otello: Avgust Amonov Desdemona: Janušaitė Sandra Jago: Dainius Stumbras Cassio: Audrius Rubežius Roderigo: Rafailas Karpis Lodovico: Egidius Dauskurdis Montano: Arūnas Malikėnas Emilija: Laima Jonutite Glasnik: Alfredas Celiešius

Po posredovanju založnika Ricordija pa je leta 1881 na njegova vrtata potrkal skladatelj in pesnik Arrigo Boito. Verdi ga je sprejel z velikim nezaupanjem, saj se Boito v mladosti nikakor ni izkazal kot mojstrov prijatelj. V hlastanju za novim in nenavadnim, se je Boito prelevil v velikega zagovornika Wagnerja in za domaječo umetnost, ki jo je tako rekoč v celoti utelesnjeval Verdi, ni kazal kaj dosti drugega kot prezir. Z leti pa je seveda sprevidel napako in kot skesanec stopil pred Verdija. Predlagal mu je uglasbitev Shakepearovega Othella, za katerega bi on sam napisal libreto. Začetno nezaupanje je splahnelo, postala sta prijatelja in Verdi je privolil v sodelovanje. V zimi 1884/85 je Verdi začel pisati glasbo in jo končal novembra leta 1886 in 5. februarja naslednjega leta je bila pred vso italijansko nacionalno elito zmagovita krstna predstava opere, seveda v milanski Scali in pod taktirko mladega Artura Toscaninija. Že 6. oktobra leta 1903 so Otella, eno pevsko najzahtevnejših oper, uprizorili v Ljubljani. Desetletja pozneje sta se v vlogi Otella po vsem svetu uveljavila Slovenca Jože Gostič in Karlo Košuta.

Opera Otello je, kljub na primer bolj popularnima operama Traviata ali Carmen, tisto odrsko-glasbeno delo, ki je bilo do zdaj največkrat objavljeno na nosilcih zvoka.