FOTO: V Vitanju zgrajeno Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij

Ta konec tedna so po KSEVT, ki z zunanjostjo zbuja iluzijo rotiranja in lebdenja v breztežnosti, potekali ogledi za zainteresirano javnost in okoliške prebivalce. Njihovi vtisi so v pričakovanju odprtja, ki bo 6. septembra, spodbudni in polni radovednosti.

Prva razstava posvečena Hermanu Potočniku Noordungu Objekt se bo odprl s prvo stalno razstavo z naslovom Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov. Za odprtje Ksevtovci razvijajo še nekaj idej v navezi vesolja in umetnosti, je povedal atraktor in eden od pobudnikov KSEVT Dragan Živadinov. Več o inavguralni slovesnosti bodo razkrili konec avgusta.

Znano je že, da se bodo otvoritveni dogodki pod imenom Orbitalne oscilacije nadaljevali do 22. decembra, ko bodo obeležili 120-letnico rojstva slovenskega raketnega inženirja in pionirja vesoljskih poletov. Noordungu so leta 2006 v Vitanju posvetili spominsko sobo, ki je predstavljala temelj za razširitev v KSEVT.

Zakaj prav Vitanje? Kot pravi Živadinov, bi objekt lahko zgradili v Pulju, kjer se je Potočnik rodil, prav tako pa v Mariboru, kjer je obiskoval šolo, v Slovenj Gradcu, od koder je bil njegov oče, ali na Dunaju, kjer je postal inženir, zasnoval svoje temeljne skice in kjer je tudi pokopan.

"Herman Potočnik Noordung je bil prava srednjeevropska zgodba in razseljena osebnost," pravi Živadinov. Potočnikova mati Minka Kokošinek in njegov ded sta bila iz Vitanja in ker mu je oče umrl, ko je bil star leto in pol, in je zanj skrbela mati, so se odločili za Vitanje. V občini so našli potrebno razumevanje in podporo za gradnjo.

Objekt delo več slovenskih arhitekturnih birojev Objekt KSEVT z notranjo bruto kvadraturo 2500 kvadratnih metrov so zasnovali biroji Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorčič arhitekti, Ofis arhitekti in biro Sadar+Vuga, ki so se za projekt povezali v Arhitekturno združenje za Vitanje.

Arhitekturna zasnova objekta je po besedah Živadinova utemeljena na supramodernistični poziciji in načrtu Hermana Potočnika za prvo geostacionarno vesoljsko postajo, bivalno kolo, ki ga je leta 1928 opisal v svoji znameniti knjigi Problem vožnje po vesolju. Arhitekti so zunanjosti dodali še dinamiko vrtenja.

Vrednost gradnje je bila ob začetku gradnje julija 2010 ocenjena na 2 milijona evrov bruto, vendar je prvotno izbrani gradbeni izvajalec ugotovil, da gradnje ne bo uspel dokončati, zato so izvedli nov razpis in izbrali novega izvajalca, je pojasnil direktor občinske uprave Vitanje Srečko Fijavž.

Po zaključku gradnje stroške ocenjujejo na 2,8 milijona evrov bruto. Od tega so iz državnih sredstev pridobili 300.000 evrov, 1,7 milijona evrov predstavljajo evropska sredstva, 800.000 evrov pa je zagotovila občina Vitanje, je povedal direktor zavoda KSEVT Miha Turšič.

Nad projekotm bdijo Slovenska matica, ZRC ZASU in Slovenska znanstvena fundacija Izvajanje programa in delovanje zavoda bodo nadzorovale in usmerjale Slovenska matica, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Slovenska znanstvena fundacija. Objekt se nahaja na lokaciji nekdanjega lokalnega kulturnega doma. Umeščen je med škofijski dvorec, kjer je sedež občine Vitanje s spominsko sobo Hermana Potočnika Noordunga, neoklasicistično cerkev Matere Božje in gotsko cerkev sv. Petra in Pavla. Objekt namenjen vsem, tudi lokalnim društvom KSEVT je razvejan na tri nivoje. Notranjost in zunanjost določata dva nizka z aluminijem obdana valja: spodnji, večji, se dviguje proti jugu, podpira ga prozorna površina vhodne zasteklitve, medtem ko se zgornji, manjši, zajeda v večjega in se dviguje proti severu.

V kletnem delu bodo svoje prostore imela lokalna društva. V pritlične prostore se bo preselila občinska knjižnica. Pritlični del z dvema vhodoma Ksevtovci imenujejo "dnevna soba Vitanja". To je krožna dvorana s 300 sedeži za konference, kulturne dogodke, tradicionalno holcerijo, vaje lokalnega pevskega zbora in tudi za poroke.

Dvorana je z obeh strani obdana s polkrožnima klančinama. To je začetek razstavnega prostora, ki se nadaljuje v notranjost previsnega dela večjega valja. Vzpenjanje po klančini predstavlja prehod iz svetlega prostora dvorane v temnejši razstavni prostor.

Razstavni prostor se preko podesta nadaljuje v manjši valj - v večnamenski prostor, namenjen raziskovanju in študiju mladih doktorandov iz vsega sveta s področja naravoslovnih in humanističnih disciplin. Ti bodo, kot pravi Turšič, v interdisciplinarnih dvojcih razvijali najrazličnejše kulturne aplikacije, raziskovali, pisali, ustvarjali.

Na strehi je terasa, v kateri se prepletata naklona obeh valjev. Ta prostor se bo uporabljal kot zunanji razstavni prostor ali letna čitalnica.

KSEVT bo, kot obljubljajo idejni vodje, prostor za vse. Za ljudi. Na katero raven stavbe se boš povzpel, je stvar povsem osebne odločitve. Najbolje bi bilo, da se družijo prav vsi. To bo imeniten primer - da se vse da, če se hoče, meni ekipa KSEVT.