Foto: Idilična vasica za aboriginske zapornike

Aborigini v zahodni Avstraliji predstavljajo zgolj tri odstotke prebivalcev, a med odraslimi avstralskimi zaporniki je aboriginov kar 38 odstotkov. Razlogi za zaprtje so različni, od neplačevanja kazni in prometnih prekrškov do umorov, a temeljni razlog za njihovo delikventnost sta največkrat revščina in alkohol.

Veliko aboriginov živi v zahodni Avstraliji, na primer v Kimberleyu, ki je od Pertha oddaljen 2.000 kilometrov. Služenje zaporne kazni praviloma pomeni, da so zaporniki za daljše obdobje povsem odrezani od svoje družine in skupnosti, kar je še posebej stresno za staroselce, ki so navajeni drugačnega družbenega življenja. Izoliranost vodi v depresijo in samomorilnost, kar otežuje rehabilitacijo in vključevanje nazaj v družbo.

Leta 2005 so aboriginske starešine vprašali, kakšen bi bil najprimernejši zapor za staroselce, na podlagi odgovorov pa so pri TAG Architects in Iredale Pedersen Hook Architects zasnovali prvi zapor na svetu, ki je kulturno prilagojen staroselcem. Regijski zapor v Kimberleyu staroselcem omogoča pogostejše stike s skupnostjo, pa tudi razvoj veščin, s katerimi bodo po izpustitvi lažje dobili delo.

Zapor je zgrajen v duhu utopične aboriginske skupnosti, s to izjemo, da ga obkrožajo varnostniki in ograje. Zaporniki živijo v hišicah in zase skrbijo sami, v skupnih prostorih pa lahko obiskujejo programe za izobraževanje in rehabilitacijo. S tem se učijo tudi ekonomske in družbene samostojnosti, ki jim olajšuje življenje po odsluženi kazni.

V sredini kompleksa je ovalno nogometno igrišče, ob "glavni ulici" pa so postavljene "podporne" stavbe, v katerih vodijo različne programe. Okoli ovalnega igrišča so hišice za zapornike, enota za ženske pa je ločena in omogoča bivanje 30 ženskam z dojenčki. Postavitev kompleksa omogoča, da so z različnimi "ulicami" in pregradami ločeni zaporniki, ki so v sporu ali bi se med seboj iz maščevanja lahko ogrožali. Zaporniki lahko spijo v hišah ali na varovanih verandah.

V kompleksu so tudi mesta, namenjena aboriginskim kulturnim praksam, kot je na primer spiritualno središče, kjer se zaporniki lahko srečujejo s starešinami.