Dvestota Beletrinina knjiga rezervirana za Zajca, zraven še Predin

Dane Zajc (1929 - 2005) velja za klasika slovenske in evropske književnosti. Nedavno je o njem potekal simpozij, oziroma, kot je na novinarski konferenci dejal urednik knjige V belo Aleš Šteger, že mesec dni so ga vsi mediji polni. Upravičeno, čeprav je bil Zajc, kot je znano, "molčalec".

Zajčevi knjigi priložen CD Pričujoča knjiga, ki obsega kar 700 strani, ob ponatisu vseh sedmih izvirnih pesniških zbirk zaobjema tudi pesnikove zgodnje pesmi ter pesmi in cikle, ki so bili objavljeni le revialno. Sestavni del knjige so tudi pesmi iz Zajčevih dram. Knjigi je priložen CD, "kongenialno delo Zajca in Škofa", je ocenil Šteger.

Škof je obudil nekaj spominov na številne nastope, ki sta jih imela skupaj z Zajcem. V tujini so ju vedno dobro sprejeli, čeprav niso razumeli besedil, ki jih interpretira Zajc. Kar pa se tiče omenjene "kongenialnosti", se je Škof, tako je dejal, počutil kot "kon", genialnost pa da je pripadla pesniku.

Zajca se spomni tudi Predin Spomin na Zajca hrani tudi Predin. "Poznala sva se 20 let in v tem času sva izrekla prav toliko besed," je dejal Predin in dodal, da Zajc res ni veliko govoril, je pa zato odlično pisal.

Predinovo biografijo zapisal novinar Tadej Golob Predin za javnost govori, piše in poje že 30 let. Leta 2009 bo namreč obeleževal tri desetletja svojega glasbenega ustvarjanja. Zgodba iz prve roke se imenuje biografija, ki jo je o Predinu zapisal novinar Tadej Golob.

Po Predinovih besedah je v knjigi objavljena le tretjina njegovega življenja, saj ena tretjina ni za javnost, ene pa še ni miselno razdelal. Tako Predin kot Golob obljubljata zabavno branje, pa tudi doslej še neobjavljene podatke.

Miheljak: Predin en redkih, ki ne sloni na bivši slavi Spremno besedo k knjigi je napisal politični komentator Vlado Miheljak, ki je bil k sodelovanju povabljen prav zato, ker ni iz te zgodbe. Miheljak meni, da je Predin eden redkih, ki koncerte prireja zaradi novih pesmi in nostalgično ne sloni na bivši slavi.

Za nekaj nostalgije je zato poskrbljeno v knjigi Poljub, ki riše ustnice, v kateri so zbrana besedila Predinovih pesmi, tudi Alfa samec, Sonček je..., Ambasadorji užitka, Gate na glavo, Čakaj me, Adijo pamet in Praslovan. Aleš Berger v spremni besedi pravi, da se ob branju pesmi zasliši tudi melodijo.

"Kaj pa če ne bi poznal nobene melodije, nastale po teh več kot stotih Predinovih besedilih; kako bi potem presojal? Eh ja, potem ne bi nič presojal, saj ne bi bil normalen odrasel Slovenec," je zapisal Berger.