Dolenjski muzej predstavil novo stalno arheološko razstavo

S prikazom sta Novo mesto in Slovenija dobila trenutno najpopolnejši pregled arheoloških najdb od obdobja starejše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka, je povedal avtor razstave Borut Križ.

Razstavljenih skoraj 1900 predmetov

Po besedah arheologa in kustosa Dolenjskega muzeja Boruta Križa je razstava Arheološka podoba Dolenjske rezultat polstoletnega dela dolenjskih in slovenskih arheoloških ustanov, predvsem Dolenjskega muzeja in novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, na njej pa je z gradivom, panoji in rekonstrukcijami predstavljeno skoraj 1900 predmetov.

Razstavo v dveh nadstropjih nekdanje osrednje stavbe Dolenjskega muzeja Križatije začenjajo geološka obdobja, najstarejši razstavljeni predmeti oziroma izdelki človeških rok pa segajo v obdobje 25.000 let pred našim štetjem. Na razstavi je Dolenjski muzej prikazal le približno pet odstotkov v zadnjih petdesetih letih na Dolenjskem odkritega arheološkega gradiva. Eksponati pokrivajo čas od starejše kamene dobe do leta 1000 našega štetja.

Kronološki prikaz človekove prisotnosti na Dolenjskem

Razstava je zastavljena kronološko in skozi čas prikazuje človekovo prisotnost na Dolenjskem. "Ker smo Dolenjski muzej, smo želeli na razstavi pokazati arheološko gradivo iz čim več dolenjskih krajev," je dejal Križ. Prednost so dali starejši železni dobi, obdobju od 8. do 4. stoletja pr.n.št. Po Križevih podatkih je bilo obdobje starejše in mlajše železne dobe na Dolenjskem cvetoče, dolenjsko gradivo tega časa pa je svetovno znano. Poleg ostalih najdb slovijo grobne celote, odkrite v novomeških prazgodovinskih rodovnih gomilah.

Močna prisotnost antične rimske kulture

Raziskave zadnjih desetletij so tudi na Dolenjskem odkrile močno prisotnost antične rimske kulture, katere najdbe so po številčnosti na razstavi takoj za železnodobnimi, predstavili pa so tudi poznoantične in zgodnjesrednjeveške najdbe, ki jih prejšnji stalni arheološki razstavi, postavljeni v letih 1953 in 1983, nista vsebovali.

Razstavo spremlja vodnik, katalog razstave, ki je po Križevi sodbi trenutno najpopolnejši slovenski arheološki prikaz, pa bodo izdali prihodnje leto.

Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj je pojasnil, da so novo stalno arheološko razstavo načrtovali več kot desetletje. Mestna občina Novo mesto je prva sredstva zagotovila leta 2000, odtlej je bil projekt razstave v občinskem proračunu. Občina je v naložbo in opremo prispevala 800.000 evrov, dodatnih 200.000 evrov so porabili za postavitev razstave, spremljevalno gradivo in promocijo. Od teh 200.000 evrov je tretjino (66.000 evrov) prispevalo ministrstvo za kulturo, dve tretjini pa pokrovitelji, predvsem novomeška podjetja, je povedal Picelj.

Razstavo so postavili ob sodelovanju celotnega muzejskega arheološkega oddelka, oblikovala sta jo arhitekta Gregor Gutman in Jurij Kocuvan. Križ se je za restavriranje številnih predmetov zahvalil Rimsko germanskemu muzeju iz Mainza in ostalim restavratorjem arheološkega gradiva.