Dežela ledu, snežne kraljice in živih jaslic

Pretekli konec tedna smo se podali v ledeno kraljestvo Snežne kraljice, se sprehodili med v led odetimi drevesi, ogromnimi zaledenelimi vodometi, domišljenimi ledenimi skulpturami, pozdravili so nas krotki polarni medvedi, tjulnji in mroži. Pot skozi pravljično deželo vodi do prečudovitega prostora pod ledenimi slapovi, kjer se odvija pomenljiva gledališka predstava – Žive jaslice v ledenem kraljestvu. Priča smo bili dnevni generalki predstave, ki si jo boste vsi radovedneži lahko v polnem sijaju ogledovali med 25. in 30. decembrom, na sporedu bo še na novega leta dan ter 6. januarja, ko v ledeno kraljestvo prikorakajo sveti trije kralji. Poudarimo, da se bo glasbeno-plesno-scenski dogodek odvijal v objemu mraka – na sporedu bo namreč ob 16., 17. in 18. uri. Ponoči luči v ledu zažarijo, dodaten lesk dodajo še neštete bakle in sveče, ledeno kraljestvo postane presunljivo čarobno.

"Klasična zgodba nagovarja sodobnega človeka" "Predstava je tridelna, zadnja leta malce bolj poudarjamo predzgodbo, zgodbo snežne kraljice, ki sprejema obiskovalce, otrokom deli bombone, jih popelje v ledene sobane, razkrije jim vodnjak želja. Kraljica si sicer letos prvič svoj ledeni prestol deli z očarljivo malo princesko," nam pove Nataša Cotman, režiserka in scenaristka predstave. "Obiskovalce pot skozi ledene skulpture nato pripelje do ledene dvorane, ki jo obdajajo 40 metrov visoki ledeni slapovi. Tu se tudi odvija predstava Žive jaslice v ledenem kraljestvu."

Letošnjo predstavo pripoveduje sodobna družina, ki se izgublja v vsakodnevnih opravilih. Pred nami oživijo prezaposlena mati, odsoten oče, neuspešna študentka in osnovnošolka, iz katere se vrstniki norčujejo. Ponovno najdejo medsebojni dialog, ko se odvrnejo od vse elektronike, s katero so obdani, in se zazrejo drug k drugemu. "Namen se je vprašati, kako klasična zgodba nagovarja sodobnega človeka. To naredi prav okvirna zgodba, sleherniku namreč osmisli božično zgodbo. Letos sem poskušala napisati scenarij, ki nagovarja tako otroke kot tudi starše, prezaposlene starše, skratka vse generacije," poudari Cotmanova.

Režiserka pove, da je število obiskovalcev močno odvisno od vremena, ljudje se po njenih besedah namreč bojijo mraza: "Poudarila bi, da ko v Ljubljani dežuje, tukaj sneži, kar edinstvenemu ambientu da še dodatno čarobnost. Ljudje pridejo v ledeno in sneženo pravljico. Sicer pa vsem obiskovalcem svetujem, da se toplo oblečejo. Zgodba je dolga 40 minut, s predzgodbo celo uro. Parkirišča so neposredno pri prizorišču."

Kaj pa igralci? "Dober glas seže v deveto vas. Letos se nam je prvič zgodilo, da smo morali veliko ljudi odsloviti. Vedno imajo prednost tisti, ki so že nastopali v prejšnjih letih. Vsi igralci, večinoma so to dijaki in študentje, dobijo honorar, ki je odvisen od obiska," izpostavi Cotmanova. Poudarimo, da nastopajoči plešejo, se sprehajajo in nagovarjajo v derezah, hojo po ledu morajo kratkomalo obvladovati. Dekle, ki upodablja snežno kraljico, nam pove, da je kljub dejstvu, da sedi na ledenem prestolu, ne zebe: "Mraz nam ne pride do živega. Super je, zabavno in poučno obenem."

Za pripravo prizorišča in tehnično podporo skrbi okoli 40 ljudi pod taktirko mojstranskega društva lednih plezalcev, ki so tudi sicer najpogostejši zimski obiskovalci soteske Mlačca. Pavel Skumavc, glavni arhitekt ledenega projekta, nam pove, da so celotno sceno pripravljali zadnjih sedem dni, 24 ur na dan: "Dela je veliko, vendar če si nečesa res želiš, ti to vedno uspe. No, ne vedno, mraz in sneg še vedno prispeva narava."