Dela Ivana Lovrenčića (1917-2003) v Galeriji Klovićevi dvori

Čeprav bodo 17. aprila v Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu predstavili več kot 300 Lovrenčićevih del, razstava ne bo retrospektiva, temveč spominska in bo Lovrenčića ponovno postavila v središče zanimanja, je na torkovi novinarski konferenci poudarila Biserka Rauter Plančić, avtorica koncepta in likovne postavitve razstave. Mlade obiskovalce bo presenetila sodobnost eksponatov, je dodala.

Po njenih besedah Lovrenčićev opus plemeniti sodobni likovni svet s tistim najboljšim iz tradicije in najbolj pristnim iz zakladnice človeškega občutenja ter "izkazuje pristnost, ki ji ni para v interpretaciji dediščine in lastnega navdiha".

"Pristnost, ki ji ni para"

Po njenih besedah Lovrenčićev opus plemeniti sodobni likovni svet s tistim najboljšim iz tradicije in najbolj pristnim iz zakladnice človeškega občutenja ter "izkazuje pristnost, ki ji ni para v interpretaciji dediščine in lastnega navdiha".

Eden najbolj poetičnih opusov modernega hrvaškega slikarstva je prepoznaven po lirskih motivih človeka in narave v "božjem zverinjaku", krajinah Lovrenčićevega rojstnega Zagorja, zrcalih, krščanskih simbolih, strastnih in dostojnih prizorih, simboliki mačk z opičjimi potezami in rajskih pticah.

Izredni profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu

Lovrenčić (1917-2003) se je šolal v zagrebškem gledališču HNK, ki so jo sredi 30-ih let minulega stoletja vodili ugledni slikarji in profesorji z Likovne akademije. Tam se je naučil delati kulise in se po študiju na Višji šoli za umetnost in umetno obrt zaposlil kot scenograf v splitskem Narodnem gledališču. Od leta 1972 je bil izredni profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu.

Objavil je deset grafičnih map, delal je tudi tapiserije, ilustracije, skulpture, zidne slike, keramiko, slike na steklo. Predstavil se je na več kot 100 samostojnih in 150 skupinskih razstavah. Razstava v Klovićevih dvorih bo odprta do 18. maja.