Četrtek,
20. 3. 2008,
10.36

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 20. 3. 2008, 10.36

8 let, 7 mesecev

Blejski otok do odločitve Strasbourga v upravljanju župnije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Blejska župnija v času, ko na evropskem sodišču išče svojo pravico za vrnitev Blejskega otoka, ki je v denacionalizaciji po sklepih slovenskih sodišč pripadlo državi, ostaja upravljavec otoka.

S tem so nekateri precej nezadovoljni, saj se pod cerkvenim upraviteljstvom največja znamenitost Bleda po njihovi sodbi premalo vključuje v turizem. Ministrstvo še ni objavilo razpisa za upravljalca Blejska župnija oziroma Družba sv. Martina ostaja začasni upravljavec Blejskega otoka, saj ministrstvo za kulturo zaradi nadaljevanja postopka denacionalizacije še ni objavilo novega razpisa za upravljavca. Tako bo ministrstvo upravljavca iskalo šele takrat, ko bo jasno, če bo otok zares ostal v državni lasti.

Poravnava v Strasbourgu?

"Formalnopravno pa obstaja možnost, da v teku postopka na sodišču v Strasbourgu pride do medsebojne poravnave - v tem primeru bi se to vprašanje lahko rešilo tudi na kakšen drug način," so pojasnili na ministrstvu. Blejska župnija o kakšni poravnavi ne razmišlja.

Ambrožič: Država nima kaj ponuditi v zameno Kot je dejal blejski župnik Janez Ambrožič, za poravnavo ni možnosti, saj država nima kaj ponuditi v zameno. "To je stara božja pot in ko je država imela glavno besedo na otoku, je vse propadalo. Sedaj pa popravljamo strehe in obalo," je poudaril Ambrožič in pojasnil, da je razlog za pritožbo na evropsko sodišče, ker bi bila država slab gospodar. Med razlogi je omenil še pravičnost in voljo župljanov. "V zavesti bom imel, da sem storil vse, kar sem mogel, četudi otoka ne dobimo," je dodal.

Župan: Ni potrebno, da bi umazano perilo prali pri sosedu

Na ministrstvu za kulturo kakšnega posebnega mnenja o pritožbi blejske župnije sicer nimajo. "V vsakem pravdnem postopku imajo vpletene stranke zakonito pravico uporabiti vsa legitimna pravna sredstva in poti za dosego pravične sodbe. Takšno pravico ima v tem primeru tudi upravičenec, župnijski urad sv. Martina na Bledu," pojasnjujejo.

Drugače pa je na blejski občini. Župan Janez Fajfar meni, da poteza župnije ni primerna. "Ni potrebno, da bi umazano perilo prali pri sosedu. To politično ni modro in če je odločitev že sprejelo naše sodišče, bi jo morali upoštevati. Povsem nepotrebno je, da bi o tem odločali v tujini," je dejal župan.

"Župnija ne bo nič izgubila, če bo otok državna last"

Fajfar je prepričan, da župnija tako ali tako ne bi nič izgubila, tudi če bi otok ostal v državni lasti, saj bo, kot je tudi prav, še vedno lastnica cerkve. Župnik pa o tej ideji meni, da na tako majhnem prostoru ne moreta biti dva gospodarja.

"Od otoka bi lahko imeli več" Medtem ko župnik zagotavlja, da vse, kar delajo, delajo tudi za turizem, je na Bledu slišati več pripomb, da se Blejski otok premalo vključuje v turistično ponudbo kraja. "Od otoka bi lahko imeli več, kot imamo," je prepričan Fajfar in pri tem misli zlasti na gostinsko ponudbo.

"Škoda, da ni restavracije"

Na otoku ni restavracije, le bife. To je velika škoda tudi po mnenju direktorice Turizma Bled Eve Štravs Podlogar, ki se sicer zaveda, da zaradi logistike na otoku res ni preprosto voditi restavracije, zato bi morala župnija to prepustiti nekomu, ki se s tem zna ukvarjati.

"Najemniki bi le služili, nič vlagali" Ambrožič ima slabe izkušnje z najemniki. "Problem je v tem, da bi le služili, ničesar pa ne bi vlagali," je opozoril. Meni, da restavracija na otoku tudi ne bi mogla preživeti ter da je bife največ, kar lahko na otoku deluje. Po njegovem mnenju bi gostilna na otoku pomenila uničevanje kulturnega spomenika.

"Na leto okoli 40 katoliških in prav toliko protestantskih porok"

Prepričan je, da mu premalo vključevanja v turizem očitajo samo tisti, ki bi na otoku radi imeli gostilne, medtem ko otok na vse ostale načine sodeluje v turistični ponudbi. Na leto imajo na otoku okrog 40 porok katoliških in prav toliko protestantskih parov, med njimi jih več kot polovico prihaja iz tujine, največ z Nizozemske, Irske in iz Anglije.

"Preganjamo pa plavalce" "Res pa je, da preganjamo plavalce, da bi se zadrževali le ob obali otoka, saj je to kulturni spomenik, ki mu je treba izkazati spoštovanje," je pojasnil župnik, ki iz tega razloga ob lanskem božično-novoletnem času tudi ni soglašal z ognjemetom z otoka.

Obisk otoka s prevozom za 15 evrov

Štravs Podlogarjeva priznava, da je sodelovanje z Družbo Sv. Martina sorazmerno dobro. Povedala je, da pritožb obiskovalcev nimajo, je pa res, da obisk otoka skupaj s prevozom s pletno stane kar 15 evrov na osebo. Župnija denar od vstopnin, ki znaša tri evre na osebo, namenja vzdrževanju in obnavljanju.

"Ves denar ostane na otoku" "Ves denar ostane na otoku in mi od tega nimamo nobenega dobička," je zagotovil Ambrožič in dodal, da je cerkev gospodar, ki dela z ljubeznijo in ne za svoj žep. V načrtu so imeli obnovo še dela strehe, vendar jo bodo zaradi evropskih delegacij na Bledu in zaradi bližajoče se poletne sezone prestavili na jesen.

"Čas je, da obnovijo tudi vodovodno cev"

"Pozitivno je vse, kar so doslej naredili z zbranim denarjem, ki so ga večinoma namenjali obnovi sakralnih objektov na otoku, čas pa je, da obnovijo tudi puščajočo vodovodno cev do obale," je opozoril Fajfar, ki sicer drugih pripomb na upravljanje z Blejskim otokom nima. Župnija dobro skrbi za čistočo in osebje na otoku je prijazno do obiskovalcev, pravi župan.