Arhitekturni natečaji 1998−2010

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije že več let uspešno izvaja javne natečaje s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma. Pri pomembnejših posegih v prostor zagotavlja čim bolj smotrne in kakovostne arhitekturne, krajinskoarhitekturne in urbanistične rešitve, saj so te ena izmed nujnih temeljev za sooblikovanje našega skupnega prostora. Na zbornici menijo, da so javni natečaji instrument, s katerim poleg kakovostnih rešitev v prostoru z neodvisno strokovno presojo zagotavljajo tudi dobro uporabniško izkušnjo in priložnost za stroko.

Razstavljenih 109 najboljših projektov

Prav zaradi velikega pomena arhitekturnih natečajev je Zbornica za arhitekturo in prostor v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje pripravila pregledno razstavo natečajev, ki jih je ta organizirala v svojem delovanju. Na razstavi je predstavljenih 109 najvišje uvrščenih projektov na natečajih pri nas, od leta 1998 do 2010. Razstava prikazuje, kakšna je kakovost arhitekture pri nas, kakšna sta njena produkcija in odprtost naročnikov ter tudi arhitektov. Na eni strani težnja po presežkih, na drugi delo povprečnosti.

Včeraj so v Arhitekturnem muzeju Ljubljana (AML) pripravili okroglo mizo o javnih arhitekturnih natečajih, na kateri so odprli širšo razpravo o vlogi in pomenu ter ciljih javnih arhitekturnih natečajev. Na okroglo mizo so povabili Darjo Matjašec, mag. Janeza Lajovica, Mitjo Maruška, Branko Arnautovič, mag. Mirana Gajška, Boštjana Vugo, Roberta Potokarja in dr. Petra Krečiča. Zadnji je uvodoma opozoril na vprašanje procesa natečajev in težave z njihovo izvedbo.

"Politika stroke ne poznava"

Darja Matjašec iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije meni, da politika stroke ne priznava, še manj pa verjame v dobro arhitekturo. Delo javnih naročil in gradenj je po njenem mnenju prav tako odgovornost države in politike, ne le vlagateljev ali oblikovalcev prostora. Zaradi nepovezovanja stroke z naročniki v arhitekturi ni kreativno dobrih rešitev. Darja Matjašec je še dodala, da bi z manjšanjem investicij lahko pozornost preusmerili v boljšo kakovost arhitekture.

Mag. Janez Lajovic je poudaril, da je za vsakim zmagovalnim projektom natečaja povprečno še 20 natečajnih del. Kar kaže, da se biroji odzivajo nanje. Lajovic pravi, da je treba prakso natečajev pri nas približati svetovni ravni.

Realizacija je sramotna

Stroko oziroma arhitekte sta na okrogli mizi zastopala Boštjan Vuga iz podjetja SadarVuga arhitekti in Robert Potokar iz Ravnikar Potokar arhitekturni biro. Vuga je razstavo natečajev označil kot pregled arhitekturnega dela pri nas. Meni, da je za dobro izpeljan natečaj treba pripraviti dobro natečajno gradivo in izbrati dobro žirijo. Potokar pa pravi, da arhitekti z udeležbo na natečajih vzdržujejo svojo kondicijo in z njimi biroji dobivajo posel.

Od 109 natečajev, ki so predstavljeni v AML, jih je do konca izpeljanih le 32, 10 pa jih je še v gradnji. V 12 letih je realizacija sramotna, sicer zadnjega leta zaradi krize v gradbeništvu ne prištevamo k tej kvoti. Mogoče je težava tudi, da država hkrati gradi preveč projektov. Razstava tako ne kaže le najboljših projektantskih rešitev pri nas, ampak opozarja na problematiko izvedbe in izpeljave natečaja do konca, torej do objekta v prostoru.