Amsterdamu septembra odprtje prenovljenega Muzeja Stedelijk

V sklopu popolne prenove muzejske stavbe, ki je bila zgrajena leta 1895, so skoraj vse razpoložljive prostore, ki se raztezajo čez deset tisoč kvadratnih metrov, spremenili v galerijske, kar bo omogočilo prvo tako obsežno predstavitev muzejske zbirke.

Nov dinamični prizidek so zgradili po načrtih arhitekta Melsa Crouwela iz biroja Benthem Crouwel Architects. Zasnovan je tako, da spreminja orientiranost muzejske stavbe. Pred prizidkom je nastal nov trg, ki si ga Muzej Stedelijk deli s sosednjimi Rijksmuseumom, Van Goghovim muzejem in poslopjem Concertgebouw.

V prenovljenem muzeju načrtujejo dve novi občasni razstavi. Na postavitvi z naslovom Onstran domišljije bodo na ogled novi projekti in dela, ki jih je ustvarila skupina 20 povabljenih umetnikov, tako nizozemskih kot tujih, ki trenutno delujejo na Nizozemskem. Razstava bo postavljena v novih galerijskih prostorih v drugem nadstropju in se bo širila v avditorij ter javni prostor v novi stavbi. Poleg tega v muzeju pripravljajo tudi retrospektivo ameriškega umetnika Mika Kelleyja, ki jo bodo odprli 15. decembra.

Stalna in začasne postavitve Stalna postavitev, ki bo svoj prostor našla v polovici pritličja stare stavbe, bo posvečena vizualni umetnosti med letoma 1870 in 1960. Poleg kronološke predstavitve bodo dela postavljena tudi tematsko – od krajin, ekspresionističnih del do umetnin iz obdobja okoli leta 1913 ter drugo. Na ogled bodo dela umetnikov, kot so Vincent van Gogh, Vasilij Kandinski, Ernst Ludwig Kirchner, Franz Marc, Chaim Soutine, Marc Chagall, Henri Matisse, Piet Mondrian, Theo van Doesburg, Kazimir Malevič, Charley Toorop, Max Beckmann, Jackson Pollock, Asger Jorn, Karel Appel in umetniki skupine CoBrA. V sobah, kjer ni dostopa dnevne svetlobe, bodo lahko za krajši čas razstavili dela na papirju in izjemno zbirko fotografij, ki jih hranijo v muzeju.

Del prostorov v pritličju stare stavbe bo namenjen industrijskemu in grafičnemu oblikovanju ter uporabnim umetnostim. Postavitev bo razdeljena v tri tematske sklope: razvoj modernizma (1900–1950), povojni modernizem (1950–1980) in od postmodernizma do sedanjosti (od leta 1980 naprej). Vključevala bo steklo, keramiko, nakit, plakate, pohištvo in tekstilno oblikovanje ter bo mednarodno zasnovana. Predstavljena bodo tudi dela znamenitih oblikovalcev, kot so Josef Hoffmann, Ettore Sottsass in Philippe Starck.

Drugo nadstropje stare stavbe bo namenjeno občasnim razstavam z deli iz zbirk muzeja, v njem pa bodo urejeni tudi prostori, posvečeni posameznim umetnikom, recimo Willemu de Kooningu, Marlene Dumas, Barnettu Newmanu in drugim.

Pri oblikovanju prizidka so po besedah Mels Crouwel izhajali iz ideje nekdanjega direktorja Willema Sandberga, ki je dal odstraniti vso dekoracijo in stene prebarvati belo, s čimer je nastalo nevtralno prostorsko ozadje, namenjeno umetnosti. Želeli so ohraniti arhitekturo 19. stoletja ter ji dodati tehnologijo 21. stoletja.

Gladek bel volumen prizidka pravokotne oblike se proti tlom oži, podpirajo ga beli stebri. Prebivalci Amsterdama so dinamični arhitekturi že nadeli vzdevek kopalna kad. Pritličje obdajajo prosojne steklene stene. V prizidku so glavni vhod, veža, knjigarna in restavracija. Streha zagotavlja dva tisoč kvadratnih metrov pokritega prostora na trgu.

Ena najvidnejših značilnosti novogradnje so gladke bele površine. Te so iz umetne mase, ki se sicer uporablja za izdelavo čolnov in jaht ali športne opreme, so še zapisali na spletni strani muzeja, ki bo kmalu doživel svoj novi zagon.

Muzej Stedelijk je bil ustanovljen leta 1874. Ponaša se z eno najvidnejših zbirk moderne in sodobne umetnosti ter oblikovanja na svetu, ki šteje 90 tisoč del od leta 1870 do danes. Med njimi so slike, kipi, filmi, videi, instalacije, risbe na papirju, knjige umetnikov, fotografije, grafike in oblikovalski kosi.