Jesenski plesni vrhunec v Cankarjevem domu je upravičeno pripadel ameriškemu baletnemu ansamblu Alonzo King Lines Ballet, ki je v petek zvečer izrazni gib pripeljal do popolnosti.
Plesna poslastica
Oder Gallusove dvorane je 5. novembra zvečer pripadel slovitemu ansamblu sodobnega plesa iz San Francisca, ki z vizionarskimi koreografijami Alonza Kinga bogati zahodni klasični balet z novo izrazno močjo. Ravno dovolj klasičnega ponuja za baletne sladokusce, ki z navdušenjem sprejemajo tudi sodobni pridih plesnega giba, kombinacija obojega pa se na odru razvije v pravo plesno poslastico, ki zadovolji tako ljubitelje klasičnega kot sodobnega baleta.
Refrakcija – sodobna plesna meditacija
V petkov plesni večer je uvodno izzvenela Refrakcija, koreografija v sodelovanju z Jasonom Moranom. Znameniti jazzovski glasbenik je pri ustvarjanju glasbe prisluhnil telesom baletnikom in zanje ustvaril sodobno plesno meditacijo čutnih gibov. Poltene mojstrovine izklesanih teles plesalcev, kot lebdečih na odru, so se iztekle v enakomernem ritmu, brez težko pričakovanega vrhunca.
Rasa - eksplozija izraznega giba
Refrakcija kot da bi pomenila zatišje pred nevihto, pravzaprav zatišje pred eksplozijo izraznega giba, ki se je do popolnosti razvnel v hipnotični koreografiji Rasa, osnovani na tabli, plesni glasbi na dvorih severne Indije v 18. stoletju. Koreograf Alonzo King in glasbenik Zakir Hussain sta baletnike ujela v kolesje strastne glasbe, ki jim je narekovala ritem kot marionetam, veščim še tako presenetljivega giba v razponu od divjaške silovitosti do nadčloveške božanskosti.
4
