Alenka Oldroyd: Vremenarka s sanjsko službo

Vremenarka Alenka Oldroyd je pred štirimi leti na Havajih spoznala svojo ljubezen – Američana Thomasa, s katerim se zdaj selita na Havaje, kljub temu da mu je povedala, da ne bo zapustila Slovenije. "Zarečenega kruha se največ poje," pravi Alenka, ki se bo po končanem študiju vrnila v Slovenijo. Bomo videli. Vsi vas kličejo Reza, tudi po telefonu se tako predstavite. Vzdevek izhaja iz vašega dekliškega priimka … Ja, to je postal kar nekako moj umetniški vzdevek. Je pa zanimivo, da je bil tudi moj oče Reza, moj brat in tudi enega od sinov kličejo Reza. Sem pa jaz edina predstavnica ženskega spola. Pisala sem se Resinović, skrajšano pa sem postala Reza. Tako so me začeli klicati že v srednji šoli.

Vam je težko, ko odhajate?

Se mi zdi, da ko razmišljam o tem, imam en cmok tule, enega tule, enega tule (o. a. kaže na dele telesa). Cmoki se kar kopičijo. Ni enostavno, veliko stvari je treba urediti. Vse je treba pustiti za sabo in iti v tuj svet.

Kako pa so odločitev sprejeli otroci in starši?

Otroci so rekli, da si to zaslužim in so bili absolutno za. Starša pa sta imela nekoliko mešane občutke. Oče, ki je profesor, je rekel super, ko sem omenila študij. Mami je pa rekla, da sem bila vedno svojeglava in da sem vedno naredila, kar sem želela, ampak je rekla, da ne razume zakaj, saj imam tukaj urejeno življenje. Saj to je res, res imam lepo življenje, tako da ne odhajam, ker mi kaj ne bi šlo, ampak babica je vedno govorila, da je treba zabavo zapustiti, ko je najboljše, čeprav to ni čisto prava primerjava.

V ljubezni ste imeli nekaj neuspelih poskusov, je težko še verjeti vanjo?

To je težko vprašanje. Meni se je kar dozdevalo, da se mi bo to zgodilo. Mislim, da je tako, da če si nekaj res želiš, to tudi dobiš. Verjamem v zakon privlačnosti in mislim, da sem bila pripravljena na Thomasa. Sem ga že kar malo videla in čutila. Ko sem ga na plaži prvič zagledala, je bilo nepopisno. To je bil energetski bum, neverjetno.

Pravite, da se vam zdi, da se s Thomasom poznata že sto let. Kaj pa naraščaj?

Ne bom rekla nikoli, ker zarečenega kruha se največ poje, kot sva prej govorili, ampak ne. On ima dva krasna otroka, jaz imam tri, skupaj jih imava pet in mislim, da je zdaj čas, da se posvetiva drug drugemu.

Kako se Thomas počuti v Sloveniji?

Pojma ni imel, kje je Slovenija. S prijateljico sva mu na Havajih v pesek risali Evropo in Slovenijo. Potem je malo prek interneta pogledal in me potem spraševal, kakšno imamo naravo, hrano in kakšni smo ljudje. Po moje si je mislil, da smo sto let zadaj. Ko je prišel sem, je bil čisto očaran. Najprej je rekel: "take lepe ženske". Narava mu je bila všeč, kamorkoli sem ga peljala, tudi hrana, ker on ni tipičen Američan, je droben in izbirčen.

Kako se pogovarjata? Zna govoriti slovensko?

Tukaj je pa popolnoma padel. Nič, miška. Razume pa, če smo kje s prijatelji, lahko sledi pogovoru. Med seboj pa govoriva angleško. Verjetno je bila to tudi moja napaka, ker, kot opažam, vsak rad malce egoistično govori angleško, da vadi. Presenetilo ga je, kako dobro govorimo, zdi se mu, da smo zelo inteligentni.

Vas moti, da smo vas preimenovali v vremenarke?

Je v redu, čeprav nismo vremenarke. Verjetno je kar pravi izraz, posrečen.

Kako ste zašli v vodenje vremena?

Zanimivo je bilo. Nekoč, ko sem delala še na radiu, sem srečala Tomaža Peroviča, ko sem šla v Ljubljano, in mi je rekel, da pripravljajo komercialno televizijo in da potrebujejo napovedovalko vremena. Pa je rekel "ti imaš izkušnje, bi te zanimalo?" Nisem imela pojma, kaj je vreme, ampak potem sem komaj čakala, da bo naslednje jutro, da sem ga lahko poklicala in mu povedala, da bi poskusila. Imeli smo avdicijo in izbrali so mene.

Se je bilo težko naučiti brati vreme?

To je kar težko, ampak vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Hitro smo se ujeli, navadili. Na začetku smo imeli v studiu kar pobarvano steno, pred katero smo stali, in vse je bilo čudno, gor je bilo dol, levo je bilo desno, ampak smo se navadili. Zdaj imamo pa sodobno plazmo, na kateri so vsi podatki, tako da lahko vse prebereš.

Že veste, kdo vas bo nasledil?

Ne vem. Kot kaže, bom tukaj še do avgusta. Ko je ta informacija prišla v javnost in so bili objavljeni različni naslovi o sanjski službi in da bo tista, ki jo bo dobila, najsrečnejše dekle, kar sem sama izjavila v evforiji, so se dekleta začela javljati.