Afrika je iz vesolja videti kot umetnost

Razstava, ki bo v Centru na ogled med 7. in 24. aprilom, je sicer zgolj izsek iz večje razstave, ki jo avtorji Miha Turšič, Dunja Zupančič in Dragan Živadinov pripravljajo oktobra v spominskem centru Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Po Ljubljani bo razstava na ogled tudi v nekaterih drugih mestih, že maja v Novi Gorici. Razstavo so avtorji poimenovali "vizualni informans", ki so ga dopolnili tudi z zvočnim. V zatemnjenem in bučnem prostoru je tako med drugim na ogled 3D-projekcija Gagarinovega leta, zemljevid Gagarinove poti, ki vključuje tudi sliko mesta pristanka, besede, ki jih je Gagarin izrekel kmetu, ko ga je po pristanku na njegovem posestvu prosil za telefon, saj je moral poklicati v Moskvo, in vizualni pregled "pradedov in dedov kozmonavtike", kot jih imenuje Živadinov, ki se zaključi z Valentino Tereškovo, prvo žensko v vesolju.

Razstava poleg odprtja centra v Vitanjah in ene od treh stalnih razstav, posvečenih Hermanu Potočniku Noordungu, napoveduje tudi odprtje Ruskega centra za znanost in kulturo, ki se bo na Ciril-Metodovem trgu 1 uradno sicer odprl 21. aprila.

Kozmonavt v Ljubljani Ob praznovanju obletnice poleta prvega človeka v vesolje, ki bo 12. aprila, pa je Ljubljano obiskal tudi ruski kozmonavt Jurij Ivanovič Malenčenko, ki je morda najbolj znan po tem, da je prvi človek, ki se je poročil v vesolju, ali bolje rečeno iz vesolja, saj je bila njegova nevesta v času poroke v Teksasu, kjer omogočajo poroke z odsotnostjo ženina iz "upravičljivih razlogov", kar je trenutno bivanje v vesolju zagotovo bilo. Skupno je v vesolju preživel leto in pol, njegov naslednji, peti polet v vesolje pa bo opravil v družbi kozmonavtke s slovenskimi koreninami, Sunite Williams.

"Rodil sem se leta 1961, dobrega pol leta po poletu Gagarina v vesolje, in tako kot vsi fantje takrat, sem tudi jaz sanjal, da bom nekoč postal kozmonavt," je na tiskovni konferenci povedal Malenčenko.

"Danes, ko vemo, da lahko letimo v vesolje, se je veliko stvari spremenilo," in čeprav pravi, da je večina načrtov za naslednje projekte v vesolju, kot je bazna postaja na Luni, še v prihodnosti, sam ne dvomi, da bodo tako, kot ko se je sam poročil iz vesolja, v prihodnosti tudi drugi ljudje v vesolju lahko hodili "po opravkih".

Kozmonavt, ki sicer nerad govori o svojem zasebnem življenju, je priznal, da je njegov najljubši pogled iz vesolja pogled na Afriko. "Tam je vedno lepo vreme, zato so tudi barve, ki jih vidimo iz vesolja, najlepše. Tamkajšnje kamnine in pesek ter njihove barve so iz vesolja videti kot umetnost."

Spomini na Gagarina Malenčenko, ki sicer sam nikoli ni imel priložnosti spoznati Gagarina, saj je ta umrl v nesreči leta 1968, pravi, da so se Gagarina vsi njegovi kolegi kozmonavti spominjali kot preprostega človeka.

Iva Zupančič, igralka, ki se je prav tako udeležila tiskovne konference ob odprtju razstave, pa je Gagarina uspela videti od daleč, ko se je po pristanku na Zemljo vrnil v Moskvo in prišel pozdravit množico na Rdečem trgu. "Bil je simpatičen, nabit z veseljem. Skromno se je zahvalil sovjetskim ljudem, da so njemu in Sovjetski zvezi omogočili polet v vesolje, raziskavo in vrnitev," se je ruskega kozmonavta in svojega obiska Moskve spominjala dobitnica Borštnikovega prstana.