Slovenska matica: Simpozij o Trubarju

Prispevek Borisa Golca, sodelavca Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, denimo pod vprašaj postavi letnico in natančno lokacijo njegovega rojstva. Udeležence uvodoma nagovoril minister Simoniti Udeležence znanstvenega srečanja je uvodoma nagovoril minister za kulturo Vasko Simoniti. Spomnil je na vrsto prireditev, razstav, znanstvenih srečanj in izidov knjig v Trubarjevem letu ter poudaril, da se je država v tem letu "držala modro", saj je podprla nekaj večjih projektov. Simpozij bo po njegovem prepričanju prinesel nova spoznanja o Trubarju ter, tako kot tudi ostale prireditve ob Trubarjevem letu, "potrdil in utrdil to, da je vredno stati in obstati". Komelj Trubarja označil kot naš prvi gen, očeta naroda in književnosti Predsednik Slovenske matice Milček Komelj je v svojem nagovoru dejal, da se nam v letu, ko je bilo toliko prireditev posvečenih Primožu Trubarju, zagotovo ne bo izmuznil noben detajl o njem. Simpozij po njegovih besedah prinaša vrsto referatov, ki se Trubarja lotevajo na novo, saj ga želijo osvetliti še bolj vsestransko. Kot je dejal, bi bil položaj Slovencev brez Primoža Trubarja danes bistveno drugačen, Trubarja pa označil kot "naš prvi gen, očeta naroda in književnosti".

Posebno mesto Trubarja v protestantizmu na Slovenskem Vodja simpozija Sašo Jerše je poudaril, da bo simpozij ponovno odprl razpravo o vsebini in razsežnostih reformacije in protestantizma na Slovenskem, Primožu Trubarju pa gre ob tem posebno mesto. Namen simpozija je, tako Jerše, umestiti slovensko reformacijo v evropski okvir ter predstaviti podlage političnega protestantizma v slovenskih deželah. Simpozij bo tudi tematiziral Trubarjevo teološko in politično misel, njegov odnos do katoliške Cerkve ter njegova prizadevanja za oblikovanje protestantske cerkvene organizacije.

Štuhec izpostavil poudarke raziskav na v zadnjih treh desetletjih Marko Štuhec s Filozofske fakultete v Ljubljani se je posvetil konceptom in perspektivam modernega zgodovinopisja na temo reformacije in protestantizma. Kot je zapisal v povzetku referata, je v raziskovanju reformacijskih gibanj v zadnjih dveh oziroma treh desetletjih prišlo do nekaterih precej pomembnih sprememb v poudarkih. Zgodovinarji se namreč vse manj ukvarjajo s teološko podstatjo in verskimi idejami različnih reformacijskih gibanj, saj jih bolj zanima odnos med verskimi gibanji in družbo, kulturo in političnim razvojem.

Golec rekonstruiral imaginarni Trubarjev rojstni list in osebno izkaznico Boris Golec, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je rekonstruiral imaginarni Trubarjev rojstni list in njegovo osebno izkaznico. Pod vprašaj je postavil letnico rojstva in kot možni letnici rojstva Primoža Trubarja navedel 1507 ali 1509. S proučevanjem serije turjaških urbarjev od leta 1464 dalje, pritegnitvijo novih virov in ponovno interpretacijo že znanih podatkov je prišel tudi do ugotovitve, da se Trubar pravzaprav ni rodil v Temkovem mlinu pod Rašico, kjer je danes urejena Trubarjeva domačija, temveč približno 400 metrov vzhodno v Šklopovem mlinu pod Kukmako.

Priimek Trubar je Primož prevzel od svoje mame Ugotovil je tudi, da je bil oče Primoža Trubarja Mihelj v urbarskih omembah dosledno naveden kot Mull(n)er, saj ni bil iz Trubarjevega rodu, temveč le oženjen z Jero Trubar. Primož je tako na Rašici veljal za Malnarjevega, za priimek Trubar pa se je odločil šele v šolah. Golec je v svojem prispevku obravnaval še Trubarjev osebni pečatnik, etimologijo priimka ter najzgodnejši dokument s Trubarjevim lastnoročnim podpisom in pečatom, listino, izdano v Laškem leta 1533.

Na vprašanje, kakšni bodo po njegovem mnenju učinki novih odkritij, ki v novo luč postavljajo tako letošnjo 500. obletnico Trubarjevega rojstva kot tudi Trubarjevo domačijo na Rašici, je Golec dejal, da bil bi vesel, če bi nova spoznanja o Trubarju dosegla širše množice. Kot je dejal, bodo seveda sprejeta različno, bi pa bilo po njegovem prepričanju potrebno preseči mitologijo, povezano s t.i. velikimi osebnostmi, ko se celo člani najvišjih znanstvenih ustanov ne strinjajo s tem, da bi se o jih ugotavljalo karkoli novega.

Kot je dejal, njegov prispevek ne prinaša šokantnih ali spotakljivih novih spoznanj o Primožu Trubarju, saj njegove ugotovitve pravzaprav samo dopolnjujejo podobo o njem, zato, kot je dejal, upa, da bodo ta nova spoznanja dobro sprejeta in da bodo tudi vključena v učbenike.

Ureditev še ene Trubarjeve domačije na Rašici ni smiselna Ureditev še ene Trubarjeve domačije na Rašici po njegovem prepričanju ni smiselna, bi pa bilo potrebno opozoriti, da Trubarjeva domačija, na kateri je urejena muzejska zbirka, ni pravi Trubarjev rojstni dom. Kot je dejal, je sam že pozval občino Velike Lašče, javni zavod Trubarjevi kraji in krajevni odbor na Rašici k postavitvi spominskega obeležja na domačiji pri Šklopovih, kjer se je Trubar dejansko rodil.

Popoldansko nadaljevanje simpozija je namenjeno predstavitvi Trubarjevega časa. Referate na to temo bodo prispevali Sašo Jerše, Arno Strohmeyer, Tomislav Vignjevič, Maja Žvanut in Henri Blocher. V petek, 10. oktobra, se bodo sodelujoči posvetili predvsem umestitvi Trubarja v njegov čas.