Vstopnina v Benetke 30 evrov?

Anna Somers Cocks pravi, da še ni videla tolikokrat v medijih reproduciranih svojih besed kot v tem času, ko je ob razodetju, da mestni beneški svet nima načrta za reševanje dvigovanja gladine morja, završal njej predlog, da naj bi po novem vstop v Benetke turisti plačevali po 30 evrov.

V spletni različici The Art Newspaper je Anna Somers Cocks, nekdanja podpredsednica fundacije Venice in Peril, ki od leta 1966 skrbi za restavracijo beneških spomenikov, stavb in umetnin, podala argumente za svoj predlog o vstopnini v Benetke, ki naj bi bil dober za vse, tako za revne kot bogate, Benečane in Nebenečane, zatrjuje Cocksova.

Prvič: vse več ljudi bo obiskovalo Benetke, čez katere se že tako ali tako velik del leta zgrinjajo množice turistov in domačinov. Samo vprašanje časa je, kdaj bo množica postala neznosna, ukleščena med ozke ulice in prehode pa morda celo nevarna, prvi razlog utemeljuje predlagateljica vstopnine.

Drugič: število turistov v Benetkah bo prej ali slej treba uravnavati. Tako bi bila tudi izkušnja obiskovalcev, veliko med njimi jih v mesto pride prvič in nikoli več, veliko bolj prijetna, ne pa zavita v utiranje poti med stotinami ljudi, ki se valijo po beneških mostovih in ulicah. Na ta način bi mesto zagotovo ostalo v drugačnem spominu, do izraza bi bolj prišla pročelja stavb in spomenikov ter pogledi domačinov kot pa obrazi turistov, je še prepričana Cocksova. Vstopnina bi namreč racionalizirala obisk, s tem, da bi ta bil še vedno dostopen sleherniku.

Tretjič: Benetke so krhko mesto, ki jim nenehno preti nažiranje morske vode in dvigovanje njene gladine. Zato za vzdrževanje potrebuje visoke vsote denarja, še več ga bo potrebovala zaradi nezadržnega dvigovanja morske gladine. Zato ni neumestno, da bi tisti, ki pridejo uživat lepote mesta, hkrati tudi prispevali k njegovi ohranitvi.

Četrtič: državna finančna podpora za vzdrževanje Benetk je v zadnjem desetletju postala nezadostna in nepredvidljiva. Leta 2002 je tako na letni ravni znašala 592 milijonov evrov, leta 2005 je mesto dobilo samo 23 milijonov, 40 milijonov evrov, ki so jih dodelili v Rimu že leta 2011, pa je na beneški mestni račun prispelo šele letos aprila.

Petič: zaradi pomanjkanja sredstev pa je vse bolj oslabljena tudi moč župana in mestnega sveta, opozarja Cocksova. Podporo neposredno odgovornim za usodo mesta bi tako predstavljal tudi turistični prispevek.

Ob napovedih za prihodnost kulturnega turizma je mogoče slišati, da najznamenitejše kulturne točke ne bodo več dolgo imele neomejenega dostopa. Svetovna turistična organizacija predvideva, da bi globalni turizem, ki trenutno šteje milijardo ljudi, do leta 2020 dosegel številko 1,6 milijarde. Pri čemer pa bo Evropa najbolj obiskana destinacija.

Koncept uravnavanja in omejevanja dostopa do kulturnih in naravnih znamenitosti s finančnim prispevkom pa je že dobro uveljavljena praksa v eko turizmu, kot na primer za ogled Galapagosa.

V zagovor vstopnini v Benetke in njenemu predlaganemu znesku 30 evrov pa Anna Somers Cocks pravi, da gre za višino, ki je primerljiva s ceno karte za ogled newyorškega Muzeja moderne umetnosti, pri čemer pa mesto na vodi ponuja še več kot en muzej.