Sprehod po maroških tržnicah

S trgovanjem se pravzaprav srečamo na vsakem koraku; ni kraja, kjer ne bi srečali katerega izmed spretnih pogajalcev, ki bi nam rad kaj prodal, ponudil uslugo za nekaj drobiža ali menjal blago za blago. Vendar pravo nakupovalno pustolovščino lahko doživimo le ob obisku enega najbolj živahnih, bogatih in barvitih trgovskih centrov na svetu – medine. Medina je srce vsakega večjega maroškega mesta. Je najstarejši del mesta, obdan z obzidjem, znotraj katerega meščani lahko zadovoljijo vse svoje vitalne življenjske potrebe – kupujejo, prodajajo, se prehranjujejo, molijo v mošejah, se versko izpopolnjujejo v medresah (verske šole), se očedijo v hamamih (javna kopališča) ter ob metinem čaju družijo z znanci in prijatelji.

Najlepša in morda najbolj avtentična je medina v Fesu; nepregleden labirint ozkih uličic, v kateri se še tako izurjen popotnik zlahka izgubi. Med največje pokrite medine na svetu Maročani prištevajo marakeško tržnico, za tiste, ki imate raje bolj pregledna, tišja in sofisticirana nakupovalna središča, pa bo bolj po godu medina v Rabatu, maroški prestolnici. Glasno barantanje in prepričevanje, ki je značilno za prvi dve, v Rabatu zamenjajo nevsiljivi trgovci, ki imajo – presenetljivo za arabske dežele – na vseh artiklih napisane tudi cene. Ne glede na mesto, pa je seveda barantanje osnovna komunikacija vsake medine.

Usnjarski izdelki

Med usnjarskimi izdelki najbolj izstopajo torbe in babuše – tradicionalna maroška obutev. Za izdelovanje usnjenih izdelkov uporabljajo tri vrste usnja – kamelje, ki je najtrše in tudi najdražje. Ponavadi ga uporabljajo za pohištveno opremo ali izdelavo posebej vzdržljivih tradicionalnih maroških torb. Ostale torbe in babuše izdelujejo predvsem iz kravjega in ovčjega usnja. Ovčje usnje, je najmehkejše in najtanjše, zaradi česar je pri Maročanih tudi najmanj cenjeno. V nepreglednih skladovnicah babuš in torb boste našli nešteto barv in vzorcev, zaradi česar se je včasih zelo težko odločiti le za en kos.

Obisk svetovno znane feške barvilnice usnja je kljub močnemu smradu po amoniaku seveda obvezen.

Stare obrti Izjemna izkušnja pri raziskovanju medin je tudi opazovanje izurjenih mojstrov, ki v svojih skromnih delavnicah še vedno ohranjajo tradicionalne načine izdelovanja najrazličnejših izdelkov. Tako boste v delavnicah kot na oknih in vhodih v mošeje in medrese lahko občudovali rezbarsko umetnost. Glasne, zaprašene ulice največkrat pripadajo kamnosekom. Vodnjake ali še večje kamnoseške umetnine si boste seveda težko privoščili, na voljo pa so tudi manjši izdelki kot na primer lične hišne številke.

Nepogrešljivi so tudi izdelki iz keramike, z značilnimi arabskimi vzorci. Največ keramičnih izdelkov poslikajo v revnejšem predelu glavnega mesta Rabata, ki se imenuje Sale. Za Sale je značilna modra keramika, smaragdni odtenki pa prihajajo predvsem iz Fesa, katerega zaščitni znak je zelena barva (zelena je tudi barva islama, Fes pa je najbolj religiozno maroško mesto). V malhah turistov se pogosto znajdejo tudi spominki iz kovaških delavnic, predvsem očarljive maroške svetilke, ki preko napetega usnja ustvarjajo mehko, romantično svetlobo. Čeprav se maroška proizvodnja preprog ne more primerjati s perzijsko in turško proizvodnjo, boste na potepu gotovo naleteli tudi na zahtevno izdelovanje preprog, ki pa je predvsem v domeni spretnih ženskih rok. Težko se boste uprli nakupu tradicionalnih babuš; najbolj ugodne in po meri boste našli na čevljarskih predelih, kjer vam bo mojster kar takoj po meri vašega stopala izdelal nove poletne čeveljce.

Lepotni izdelki in domača lekarna Maročanke za svojo lepoto skrbijo na naraven način. V »kozmetičnih« trgovinah na tržnici boste lahko izbirali med naravnimi barvili za lase, med glinenimi šminkami, mandljevimi šamponi. Posebej cenjena je vrtnična voda (Rose water), ki jo uporabljajo za čiščenje kože na obrazu. Največji nasadi vrtnic se nahajajo v dolini Dades, kjer so dišave v aprilu in maju, tik pred žetvijo, izjemne. Poleg tonika je v kozmetiki zelo cenjeno tudi t.i. črno milo (savon noir), ki ga dame uporabljajo v parni kopeli (v hamamih) za odpiranje por in svileno kožo.

Poleg lepotil boste na istem prodajnem mestu vedno našli tudi številne začimbe in dišavnice ter zdravilne mešanice. V domači lekarni ponujajo zdravila za trebušne težave, glavobole, rane in celo za ljubezen.

Hrana Okusa, kakršnega ima sadje in zelenjava v Maroku, v domačem okolju najbrž ne boste srečali. O takšni sladkosti pomaranč in mandarin, polnosti paradižnikov, jajčevcev in ostale zelenjave, lahko v Evropi le sanjate. Pogoste so stojnice s sveže iztisnjenim pomarančnim sokom – še posebej lepe najdete na Djemaa el Fna, glavnem trgu celinskega maroškega rdečega mesta, Marakeša.

Med drugim lahko uživate v raznovrstnih sortah datljev in oreškov (mandljev in pistacij), ki pa tudi v rodni deželi niso poceni. Ljubitelji oliv boste potrebovali kar precejšnjo mero potrpežljivosti, preden boste poskusili vse različice. Kar sredi medine se pogosto lahko okrepčate tudi s plodovi opuncije, ki vam jo na licu mesta tudi obrežejo, da se izognete njenim ostrim bodicam. Eden izmed najbolj prodajanih izdelkov za domačine je gotovo sveža meta, saj je brez kulture pitja metinega čaja ni družabnega klepeta.

Jedilniki Po napornem pohajkovanju se prileže počitek in obed. Ne trudite se z iskanjem restavracij zunaj medine, saj boste najbolje jedli ravno na tržnici. V Maroku se kraljevska pojedina začne že z zajtrkom, saj imate na izbiro naravne sokove, okusne domače jogurte in slastna peciva iz listnatega testa z mandlji, pistacijami, čokolado in še in še za zelo nizko ceno. Drobno pecivo in sladice je res vredno preizkusiti – v njih boste občutili vpliv francoske kolonije. Hitra hrana je na vseh tržnicah okusna in sveža – ob upoštevanju osnovnih potovalnih standardov glede prehranjevalnih navad, po vsej verjetnosti ne boste imeli nobenih prebavnih motenj. Svetovni vodiči kot eno izmed najbolj znamenitih kulinaričnih posebnosti na tržnici omenjajo večerne stojnice na glavnem marakeškem trgu Djemaa el Fna, kjer ponujajo predvsem zelenjavne, mesne in morske jedi z žara.

Večino hrane vam Maročani sicer postrežejo v tradicionalnih lončenih posodah, imenovanih tanjin. Tisti, ki imate radi jedi na žlico, boste lahko uživali predvsem v eni specialiteti – hariri. Harira je tipična maroška goveja juha s paradižnikom in čičeriko. Druge ponudbe od juhic skorajda ne boste našli.

Javna kopališča – hamami S polnimi vrečami tradicionalnih maroških izdelkov in s sitimi želodci si boste najverjetneje zaželeli nekaj počitka. Odpravite se v enega izmed številnih hamamov, ki so v Maroku ločeni po spolu. Razvajali se boste lahko v parni savni in masažah. Za ves naštet nakupovalni, prehranjevalni in sprostitveni luksuz boste glede na evropske cene odšteli razmeroma malo denarja.