Slovenija: majhna država, veliko srce

Ali obstaja prijaznejša država v Evropi, kot je Slovenija, se v prvem stavku sprašuje novinar Davidson in začne razlagati svojo izkušnjo z našo domovino. Že človek, ki nam je pregledoval potne liste, nas je pozdravil kot dolgo izgubljene sorodnike. Tudi policist pri prevzemu prtljage je imel usta nasmejana do ušes. In potem že prva zastonj kava, ki nam jo je častil delavec pri okenčku za najem avtomobilov.

Če si prvič v Sloveniji, ti takšna dobrodošlica pusti neprecenljiv pečat. Prava toplina ti prežame srce, tako kot na Irskem ali Estoniji, to so majhne dežele z velikim srcem.

V glavnem mestu Ljubljana je nekaj pravih arhitekturnih biserov. Edina slabost prestolnice je, da imajo trgovine zelo omejen delovni čas, še posebej se to pozna v nedeljo, ko je zaprtega pol mesta, a ljudje se takrat zberejo v starem mestnem jedru na nabrežju, opisuje svoje doživljanje mesta Davidson.

Popoldansko sonce boža tlakovane ulice, medtem ko se po njih sprehajajo popotniki, razigrani najstniki, poslovneži, matere z vozički, moški z baretkami in dame z majhnimi kužki. Voda, ki drsi po strugi, deluje pomirjajoče, poslastica so mostovi in čarobnost dajejo cerkve. Ljudje zrejo v nebo in ob tem jedo mesno hrano ter sladico z orehi in makom ... Kot je nam znano, je Davidson govoril o prekmurski gibanici.

In čeprav je Ljubljana očarljiva, ni največji slovenski adut. Najlepši kotički so v neokrnjeni naravi v bližini meje z Avstrijo. Ko se voziš proti severu, ti je jasno, da je Slovenija za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država.

Najvišje gore so še vedno prekrite s snegom, a travniki so prekriti s čudovitim barvnim cvetjem: od žafranov, regratov do divjih jagod. Po dolini tečejo kristalno čiste reke, ob njih se pasejo krave, skoraj pravljično Britanec opisuje Slovenijo.

Prespali smo v srednjeveškem mestecu Radovljica, kjer smo obiskali proizvodnjo ingverjevega kruha in izdelavo lectovih src, ki jih izdelujejo že sto let. Naslednje jutro smo se odpeljali proti Bledu, ki je najbolj znana turistična destinacija. Nad jezerom se razprostira grad iz 11. stoletja, a še lepši je sprehod okoli jezera, ki ti s kavicami vzame okoli tri ure. Sredi jezera je otok, na katerem je cerkev svete Marije, z njega pa je ravno prihajala neka nevesta in celo ta si je vzela trenutek ter nam namenila značilen slovenski nasmeh, da smo jo fotografirali.

Po ogledu arboretuma smo se peljali skozi veličastno Logarsko dolino, kjer smo se sprehodili ob alpskih vršičih in prespali v Robanovem kotu. Malce smo bili negotovi, ali nas bo zjutraj pričakalo sveže kravje mleko, a strah je bil odveč. Med pohodom sta proti nam korakala pohodnika in tudi ta sta se tipično nasmehnila, je svoj zapis končal novinar in Slovenijo razglasil za najbolj prijazno evropsko državo.