Petek,
15. 7. 2011,
8.53

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 15. 7. 2011, 8.53

8 let, 5 mesecev

Sarajevo, filmska prestolnica Balkana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Eno zgodovinsko najzanimivejših evropskih mest, kjer domujejo tudi čevapčiči, vsako poletje postane balkanska filmska prestolnica – 17. sarajevski filmski festival se začenja 22. julija.

Glavno mesto Bosne in Hercegovine ima razburkano zgodovino. Sarajevo je bilo priča delitve Rimskega imperija na vzhod in zahod, v mestu so se srečali, so živeli in se bojevali prebivalci rimskokatoliškega zahoda, ortodoksnega vzhoda in turškega juga. Mesto je doživelo zgodovinsko turbulenco in spopad civilizacij, a z multikulturno integracijo prižgalo žarek upanja za mir in strpnost.

Sarajevo se je v zgodovino zapisalo leta 1914, ko je atentator Gavrilo Princip tu ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo, kar je bil povod za prvo svetovno vojno. Sedem desetletij pozneje, ko je leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre, se je Sarajevo pokazalo v povsem drugačni zgodovinski luči. Med letoma 1992 in 1995 se je med vojno v Bosni in Hercegovini mesto spet znašlo v primežu nasilja. Mesto je do danes večinoma že okrevalo po jugoslovanski vojni in postalo svetovljanska evropska prestolnica, v kateri kraljujejo Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Turistični obisk je skoraj primerljiv z dalmatinsko obalo, sploh v času filmskega festivala vse poti vodijo v Sarajevo. Sarajevski filmski festival namreč velja za najprestižnejši filmski festival v jugovzhodni Evropi. Vsako leto gosti velike zvezde sedme umetnosti in Sarajevo za dober teden zaživi v duhu filmskih projekcij, spremljajočih koncertov in after partyjev.

Za koga: Za filmske navdušence, občudovalce svetovljanskih prestolnic z bogato zgodovino, olimpijske nostalgike in ljubitelje bosanskih kulinaričnih specialitet s čevapčiči in bosanskim loncem na čelu.

Kdaj: Sarajevo lahko obiščete kadarkoli, saj je živahno vse leto, vremenske razmere pa so podobne tem v Sloveniji. Poleti mesto gosti sarajevski filmski festival, Baščaršijske noči in festival ljudskih plesov, pozimi sarajevski zimski festival, poleti in jeseni sarajevski modni teden, oktobra mednarodni gledališki festival in novembra jazzovski festival.

Na pot: Najhitreje, v slabi uri, boste Sarajevo dosegli z letalom. Iz Ljubljane vozi v Sarajevo Adria Airways, iz Zagreba pa Croatia Airlines, cene povratnih vozovnic so od 180 evrov naprej. Za 12-urno vožnjo z vlakom boste iz Ljubljane do Sarajeva odšteli 45 evrov (enosmerna vozovnica). Za 500 kilometrov od Ljubljane do Sarajeva z avtomobilom računajte na okrog pet ur vožnje.

Naokrog: Središče Sarajeva je lahko obvladljivo s starodavnim tramvajem, prvim v Avstro-Ogrski, ki obkroži mestno središče v nasprotni smeri urnega kazalca. Na obrobje mesta vozijo številni trolejbusi in mestni avtobusi. Vozovnice se za vsa našteta prevozna sredstva splača kupiti vnaprej v kioskih na ulici, saj so neposredno pri vozniku nekoliko dražje. Posamezna vozovnica (90 centov) je veljavna samo za eno vožnjo brez prestopanja, če se boste več vozili naokrog, pa si kupite dnevno vozovnico, ki stane dva evra in pol.

Znamenitosti: Baščaršija, srce starega dela Sarajeva, s prikupno in kulturno obarvano turistično ponudbo in znamenitim "sebiljem", javnim vodnjakom v obliki kioska. Med pomembnejšimi zgodovinskimi stavbami sta Gazi Husrev-begova džamija in sarajevska katedrala Srca Jezusovega. Principov most se je v zgodovino zapisal z atentatom, ogledati si velja še razkošno Vijećnico, mestno hišo v psevdomavrskem slogu, v kateri danes kraljuje bosanska narodna in univerzitetna knjižnica, in značilno turško hišo Svrzino kućo. Presunljivo doživetje je ogled ostankov sarajevskega predora upanja, zgrajenega med obleganjem Sarajeva leta 1993, ki je omogočil prinašanje hrane, goriva, časopisov, orožja in drugega materiala v obkoljeno mesto in je bil edini izhod iz njega.

Prenočišča: Cene prenočišč v času sarajevskega filmskega festivala skokovito narastejo, kljub vsemu pa je mogoče najti nekaj za vsak žep – kar seveda v tem času še ni zasedeno. Priljubljeni sarajevski hostli City Center Sarajevo, Enjoy in Residence Rooms ponujajo prenočevanje od 10/15 evrov naprej. Za preprosto hotelsko sobo (Hotel Michele, Garni Hotel Konak, Motel Sokak), eno- ali dvoposteljno, boste odšteli od 35 do 80 evrov, hotelsko razkošje pa si lahko privoščite od 160 evrov dalje (Hotel Bristol Sarajevo, Hotel Hecco Deluxe) – zgornjih cenovnih omejitev vsaj v času filmskega festivala skorajda ni.

Nekaj za pod zob: Prepustite se okusom in vonjavam kalorične bosanske hrane. Burek, sirnica, zeljanica ali krompiruša so lahko v kombinaciji z jogurtom odličen zajtrk. Za kosilo morda poskusite bosanski lonec v njegovi domovini, dobrote izpod peke ali pa znamenite čevapčiče, bosansko narodno specialiteto, iz čevabdžinice Željo (porcija čevapčičev v lepinji s čebulo: 1,5 evra). Za posladek razmislite o sladki energijski bombi v obliki baklave ali tufahije (z orehi polnjena kuhana jabolka) in večerja sploh ne bo potrebna.

Za suho grlo: Privoščite si skodelico bosanske kave, pražene in ročno mlete, ki jo, omamno dišečo iz umetelne bakrene džezve, postrežejo s sladkorjem v kockah in ratlukom.

Noč ima svojo moč: Central Cafe je znan po dobrih koktajlih in odlični glasbi, zato je odlična izbira za tiste, ki iščejo živahno večerno dogajanje. Umirjeno in prijetno vzdušje ob kozarcu izbranega italijanskega vina najdete v baru in prodajalni vina Tre Bicchieri. Plesni klub Baghdad Cafe pa je eden najbolj priljubljenih in obiskanih nočnih klubov v starem delu mesta.

Obvezno branje: Sarajevo blues (Semezdin Mehmedinović) in Zlatin dnevnik (Zlata Filipović) – literarna pričevalca o sarajevskem vojnem peklu.

Za ljubitelje kulture: Obiščete lahko bosanski zgodovinski muzej, narodni muzej, muzej sarajevskega predora upanja, mestni muzej ali sarajevsko umetnostno galerijo.

Za športne navdušence: V nekdanji gostiteljici olimpijskih iger vas bo veselo pozdravljal Vučko, na olimpijskem štadionu, ki je gostil odprtje OI Sarajevo 1984, pa lahko ujamete nogometno tekmo. Še bližje dogajanju boste pozimi na smučiščih Bjelašnica in Jahorina nad Sarajevom, kjer si lahko tudi poleti raztegnete noge in se prepustite razkošnim razgledom.

Nakupovanje: Baščaršija je pravi raj za zapravljanje konvertibilnih mark. Če si ne morete privoščiti umetelno izdelanih bakrenih umetnin in razkošnih preprog, lahko najdete kakšno majico z zanimivim potiskom, eko nakupovalno vrečko, magnet, vodno pipo, vezeno torbico, pisan šal, obesek za ključe ali kakšno drugo malenkost. V čevljarstvu Andar vas morda premamijo ročno izdelane rimljanke, na Baščaršiji pa poiščite tudi sarajevsko kulturno-zgodovinsko redkost – drobljeno kavo (tucana kafa oziroma dibekuša). Baščaršija skriva tudi nekaj kotičkov z unikatnimi dizajnerskimi izdelki, ki imajo temu primerno tudi ceno.

Prihajajoči dogodki: Festival Baščaršijske noči z vsakovečernimi koncerti, plesnimi, glasbenimi in drugimi kulturnimi predstavami (14.–31. julij), slikarska razstava Stjepana Šandrka (21.–22. julij), 17. sarajevski filmski festival (22.–30. julij), koncert skupine Cubismo (26. julij), večer tradicionalne bosanske glasbe (28. julij).